Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 16.01.2018
Naslov: Mnenje glede na spletu objavljenih podatkov o imenih in priimkih naročnikov določene strokovne publikacije
Številka: 0712-3/2018/5
Vsebina: Razno, Statistika in raziskovanje
Pravni akt: Mnenje

prejeli smo vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da so bila v določeni strokovni publikaciji, ki jo je filatelistična zveza objavljala v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, objavljena imena in priimki naročnikov te publikacije, tako iz Slovenije (Jugoslavije), kot tudi iz tujine, in sicer v pdf datoteki s sliko in tekstom v ozadju. To pomeni, da se besedilo lahko kopira in uporabi drugje. Ocenjujete, da na teh spiskih zagotovo ni živečih. To publikacijo hranijo knjižnice v Sloveniji na 22 lokacijah (cobiss), torej je široko dosegljiva, seveda pa nekateri to publikacijo hranijo tudi doma. Zanima vas, ali je dovolj, da odstranite tekstovni del, da bo vidna samo slika oziroma ali lahko pustite ime in priimek v tekstu. Menite, da fizična odstranitev dela ali celotne strani ni smotrna, da se ne sproži še večje radovednosti med uporabniki. Pojasnjujete še, da razlogov za objavo teh spiskov ne poznate, domnevate pa, da so s tem pomagali članom, da so si našli po svetu kolege, s katerimi so si izmenjevali znamke. V pred digitalni dobi je bil to edini način, da si vzpostavil stik s kolegi od drugod. 

 

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da si je treba pred vprašanjem, kako odstraniti določene osebne podatke s spleta, postaviti vprašanje, ali jih je dejansko treba odstraniti oziroma obratno, ali je za njihovo objavo ustrezna pravna podlaga in objava ni sporna. IP namreč meni, da iz vaših navedb ni razbrati, da bi bilo zadevne podatke potrebno odstranjevati s spleta in da bi bila njihova objava nezakonita oz. iz vaših informacij ni razbrati, da je bila objava protipravna.

 

Kot ste pojasnili, gre namreč za publikacije, ki so iz šestdesetih let, ko sploh še ni obstajal Zakon o varstvu osebnih podatkov in zgolj digitalizacija tovrstnih publikacij in širša dostopnost sama po sebi še ne sme biti sporna, čeprav tega seveda ne gre posploševati. Po drugi strani bi bilo sedaj zelo težko ugotavljati, ali je mogoče za objavo teh podatkov obstajala takšna ali drugačna privolitev posameznikov ali kakšna druga primerna pravna podlaga (zakon, pogodba ipd.). Po določbah 17. člena ZVOP-1 se lahko ne glede na prvotni namen zbiranja osebni podatki nadalje obdelujejo za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene. Drugi odstavek dalje določa, da se osebni podatki posredujejo uporabniku osebnih podatkov za namen obdelave iz prejšnjega odstavka v anonimizirani obliki, če zakon ne določa drugače ali če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni predhodno podal pisne privolitve, da se lahko obdelujejo brez anonimiziranja.

 

Nenazadnje pa je treba upoštevati, da je zadevna obdelava osebnih podatkov (objava na spletu) lahko zakonita tudi na podlagi 3. odstavka 10. člena ZVOP-1, ki določa, da se tudi brez podlage v zakonu ali privolitvi posameznika lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Tudi to možno podlago bi bilo treba podrobno preučiti in menimo, da bi bilo zakonitost oz. legitimnost interesov najverjetneje možno utemeljiti, poseg v pravice posameznikov, ki so, kot navajate, večinoma pokojni, in upoštevaje, da gre le za imena in priimke ter področje delovanja, ki ne predstavlja posebnih tveganj z vidika varstva podatkov posameznika (filatelija), pa po mnenju IP ni občuten oz. je celo zanemarljiv. Povsem drugače bi lahko bilo, če bi šlo npr. za obsežnejšo količino podatkov in ne samo imena in priimke ter če bi objavljeni podatki vsebovali tudi občutljive vrste podatkov (npr. o zdravstvenem stanju, politični, verski ali drugi pripadnosti posameznika in podobno).

 

Glede na vse navedeno menimo, da delna ali celotna odstranitev osebnih podatkov iz zadevnih publikacij sploh ni potrebna (razen, če bi za to obstajali drugi razlogi, ki nam niso poznani), morebitni posamezniki, ki bi se jim pa kljub temu objava zdela sporna, pa lahko posamezno uveljavljajo pravice do ugovora po 32. členu ZVOP-1 in bi se potem v konkretnem primeru ugotavljajo, ali je njihov zahtevek utemeljen; kot rečeno pa dvomimo, da bi do tega iz zgoraj navedenih razlogov sploh prišlo.

 

 

 

Lep pozdrav,

 

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                  

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravil:                                                                                                                                

mag. Andrej Tomšič,
namestnik informacijske pooblaščenke