Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 28.12.2017
Naslov: Zbiranje podatkov na CSD
Številka: 0712-1/2017/2574
Vsebina: Postopki na centrih za socialno delo, Upravni postopki, Delovna razmerja, Pridobivanje OP iz zbirk
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem navajate, da ste s strani CSD Žalec prejeli poziv za predložitev plačilnih list za oktober 2017 za obračun otroškega dodatka. Zanima vas ali CSD lahko to od vas zahteva, glede na to, da naj bi imel dostop do vseh potrebnih baz podatkov.  

 

 

V nadaljevanju vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju: ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov opredeljuje ZVOP-1 kot temeljni in sistemski predpis s področja varstva osebnih podatkov v 8. členu, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo (posredujejo, sporočajo, razkrivajo, zbirajo, uporabljajo ipd.) le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodijo tudi centri za socialno delo) določa 9. člen ZVOP-1. Obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju je dopustna, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

Pravica do otroškega dodatka je opredeljena v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15, v nadaljevanju: ZSDP-1), ki v prvem odstavku 71. člena določa, da se glede vprašanj postopka uveljavljanja otroškega dodatka, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino otroškega dodatka, postopka, obdobja prejemanja in izplačila otroškega dodatka, sprememb okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do otroškega dodatka, nadzora nad delom centrov pri dodeljevanju otroškega dodatka ter zbirk podatkov uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

CSD za potrebe odločanja o pravicah iz javnih sredstev na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16 in 61/17 – ZUPŠ, v nadaljevanju: ZUPJS) obdelujejo tiste osebne podatke iz centralne zbirke podatkov, ki jih potrebujejo pri odločanju o uveljavljanju pravic po tem zakonu. Podatki za osebe po tem zakonu se na podlagi prvega odstavka 51. člena ZUPJS zbirajo neposredno od osebe oz. njenega zakonitega zastopnika ter, po uradni dolžnosti, iz zbirk podatkov, ki jih v RS vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Oseba oz. njen zakoniti zastopnik je CSD dolžan dati vse podatke, o katerih pooblaščeni organi in organizacije ne vodijo zbirke podatkov, CSD brezplačno pridobivajo podatke za osebe po tem zakonu iz obstoječih zbirk podatkov upravljavcev, ki so navedeni v drugem odstavku 51. člena ZUPJS. V tej določbi je opredeljeno tudi, katere podatke zbirajo CSD od teh upravljavcev in med temi podatki ni navedena plačilna lista, zato jo CSD lahko, če potrebuje pri odločanju o pravici do otroškega dodatka podatke iz plačilne liste, zahteva od posameznika.  

Vlagatelj, ki uveljavlja pravice iz javnih sredstev, mora namreč CSD predložiti vse podatke, ki jih CSD potrebuje za odločitev o zadevi. Na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) dejstva dokazuje vlagatelj, lahko pa CSD pridobiva podatke od v 51. členu ZUPJS navedenih upravljavcev. Uradna oseba na CSD je tista, ki v skladu z načelom proste presoje dokazov odloči, katera dejstva je potrebno dokazati in v primeru, da je potrebno pridobiti podatke, ki niso del zgoraj navedenih evidenc, mora ta dokazila predložiti vlagatelj. Vsekakor pa mora vsak organ, ki vodi postopek, za katerega ga pooblašča zakon, paziti na spoštovanje načela sorazmernosti, kot ga poznajo procesni zakoni in tudi 3. člen ZVOP-1, kar pomeni, da se lahko na plačilni listi podatke, ki za odločanje niso potrebni in jih tako CSD nima podlage obdelovati, prekrijejo.

 

IP ponovno poudarja, da je navedeno mnenje neobvezno, oblikovano glede na razpoložljive informacije, o zakonitosti obdelave osebnih podatkov pa lahko presoja le v okviru inšpekcijskega postopka, ko so znane vse konkretne okoliščine posameznega primera.

 

Lepo vas pozdravljamo,

 

Pripravila:

Sonja Božič Testen

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka