Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 28.12.2017
Naslov: Obdelava osebnih podatkov kršiteljev
Številka: 0712-1/2017/2562
Vsebina: Uradni postopki, Pridobivanje OP iz zbirk, Razno
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je 2. 12. 2017 prejel vaše zaprosilo glede obdelave osebnih podatkov kršiteljev javnega reda in miru. V dopisu ste navedli, da varnostniki izvajajo določene ukrepe skladno ZZasV-1, za katere je potrebno obveščanje in poročanje policiji. Kasneje od policije prejmete osebne podatke kršiteljev, ki jih skladno z zakonodajo vnesete v ustrezne evidence. Ti osebni podatki se lahko uporabljajo le za namen, za katerega so vam bili posredovani. Ker prihaja ob ukrepanjih varnostnikov do vse številnejšega poškodovanja opreme (UKV postaje z mikro-kombinacijami, delovnih oblačil, drugo) ste se odločili, da boste te stroške terjali od kršiteljev. Zanima vas, ali obstaja možnost, da tako pridobljene osebne podatke uporabite za poziv konkretnemu kršitelju za povrnitev škode. Dodali ste še, da boste, če ta pravna možnost ne obstaja, žal prisiljeni uporabiti za kršitelje veliko bolj strožje in predvsem dražje postopke (vlaganje KO poškodovanja tuje stvari, drugo).

 

V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov na splošno ureja 8. člen ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.

 

Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1).

 

Obdelava osebnih podatkov skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).

 

Po določbi 8. člena ZVOP-1, ki je splošne narave glede določanja dopustne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Za obdelavo osebnih podatkov po ZVOP–1 je treba torej imeti ustrezno podlago. ZVOP–1 razlikuje pravne podlage glede na to, ali gre za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (9. člen ZVOP–1) ali zasebnem sektorju (10. člen ZVOP–1).

 

Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju (kamor sodi tudi vaše podjetje) je določena v 10. členu ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Poleg tega se v zasebnem sektorju lahko obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Po tretjem odstavku 10. člena ZVOP-1 se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki tudi, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

 

Zakon, na katerega napotuje ZVOP-1, je v konkretnem primeru Zakon o zasebnem varovanju  (Uradni list RS, št. 17/11; v nadaljnjem besedilu ZZasV-1), ki v drugem odstavku 76. člena določa namen vodenja evidenc, ki jih vodijo pristojni organ, organizator strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja ter imetnik licence. Namen je spremljanje in zagotavljanje podatkov o imetnikih licenc in službenih izkaznic, ki imajo pravico opravljati zasebno varovanje, ter za odločanje o njihovih pravicah in obveznostih, zagotavljanje podatkov o izvajalcih internega varovanja, o organizatorjih strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja in o strokovnem usposabljanju in izpopolnjevanju varnostnega osebja. Po petem odstavku 76. člena ZZasV-1 imetnik licence vodi sledeče evidence: (1) evidenco varnostnega osebja, (2) evidenco pogodb o opravljanju storitev zasebnega varovanja, (3) evidenco pritožb in (4) evidenco uporabe ukrepov varnostnika, plinskega razpršilca, službenega psa in strelnega orožja.

 

Kot ste že sami ugotovili, se lahko osebni podatki, ki jih obdelujete, uporabljajo le za namene, določene z zakonom. V ZZasV-1 namen obdelave, katerega navajate vi, ni podan. IP ugotavlja, da bi zadostno pravno podlago lahko predstavljal tretji odstavek 10. člena ZVOP-1, vendar je presoja o obstoju pogojev za obdelavo osebnih podatkov po tretjem odstavku 10. člena ZVOP-1 odvisna od konkretnih okoliščin vsakega posameznega primera (za vsak primer posebej je treba presojati, ali je takšna obdelava osebnih podatkov nujna zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki). Takšna presoja pa je primarna odgovornost upravljavca. IP pa lahko dokončno stališče o obstoju teh okoliščin poda zgolj v okviru konkretnega inšpekcijskega postopka.

 

V upanju, da smo vam z našimi pojasnili pomagali, vas lepo pozdravljamo.

 

Pripravila:

Karolina Kuševi, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca pri IP

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka