Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 20.12.2017
Naslov: Posredovanje osebnih podatkov umrlih oseb
Številka: 0712-1/2017/2505
Vsebina: Vpogled v OP umrlih, Upravne enote
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja osebnih podatkov umrlih oseb. V dopisu ste navedli, da želi oseba pridobiti podatek o datumu in kraju rojstva osebe, ki je umrla leta 1949, ter podatke o osebah, ki sta sklenili zakonsko zvezo leta 1912. V vlogi prosilec navaja, da je do podatkov upravičen, ker so bili podatki vpisani pred več kot 100 leti in so zaradi tega javno dostopni. Podatke želi pridobiti zaradi izdelave rodovnika ter, kot navaja stranka, zaradi ureditve dediščine pravnuka iskane osebe. Zanima vas, ali je prosilec upravičen do teh podatkov? Na upravni enoti se, po preučitvi zakonodaje in sodne prakse, nagibate k temu, da prosilec ni upravičen do pridobitve podatkov, bi pa želeli razčistiti še vprašanje glede izdaje podatkov, ko so le-ti stari več kot 100 let, saj so zapisi v knjigi v razponu od leta 1881 do leta 1931, in bi stranka, če bi bili ti podatki že v Nadškofijskem arhivu, na podlagi ZVDAGA do teh podatkov prišla. Zanima vas, če ravnate prav in podatkov stranki brez izpolnitve prej omenjenega zakona, podatkov ne posredujete.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

ZMatR je glede materije, ki jo ureja, specialen predpis. ZVOP-1 se torej uporabi le za vprašanja, ki jih specialni predpis ne ureja.

 

Upravljavec matičnega registra (pristojna upravna enota) sme po ZMatR posredovati osebne podatke umrlih posameznikov, če so kumulativno izpolnjeni 3 pogoji:

  • umrli posameznik, na katerega se nanašajo podatki, za časa življenja posredovanja oziroma seznanitve ni prepovedal,
  • prosilec izkaže obstoj zakonitega interesa za pridobitev teh podatkov, in
  • ožji družinski člani posredovanju ne nasprotujejo.

 

Poleg tega tretji odstavek 29. člen ZMatR določa, da imajo v primeru, da je od smrti vpisanega poteklo najmanj 20 let in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pravico do vpogleda v njegove osebne podatke tudi druge osebe, ki izkažejo, da bodo te podatke uporabljale v znanstveno-raziskovalne, kulturne ali publicistične namene, ožji družinski člani pa vpogledu ne nasprotujejo.

 

IP ob tem opozarja, da je odločitev, ali je zakoniti interes izkazan v zadostni meri, prepuščena upravljavcu. Dokončno presojo o zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda zgolj v okviru inšpekcijskega postopka.

 

8. člen ZVOP-1, na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

 

Po določbi prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodijo upravne enote, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

 

Področni zakon, ki ureja posredovanje podatkov posameznikov iz matičnega registra, izdajo izpiskov oziroma potrdil ter vpogled v matični register je Zakon o matičnem registru (Uradni list RS, št. 11/11; v nadaljnjem besedilu ZMatR). Ta v 28. členu natančno določa, katere osebe so upravičene do izdaje izpiskov in potrdil, in sicer je določeno, da se izpiski in potrdila iz matičnega registra izdajajo na zahtevo posameznika, na katerega se vpis nanaša, na zahtevo drugih oseb pa le, če imajo njegovo pisno privolitev ali zakonsko pooblastilo. V primeru, da vpisani ni več živ in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, se izpiski in potrdila iz matičnega registra lahko izdajo osebam, ki izkažejo zakoniti interes za uporabo osebnih podatkov in če temu ožji družinski člani ne nasprotujejo. Ožji družinski člani po tem zakonu so zakonec, otroci in starši umrlega. Pod enakimi pogoji ZMatR v drugem odstavku 29. člena dopušča tudi vpogled v osebne podatke umrle osebe v matičnem registru. Z vidika ZVOP-1 torej ni pomembno, ali se zahteva vpogled ali pridobitev potrdila oziroma izpiska iz matičnega registra.

 

Tretji odstavek 29. člen ZMatR določa, da v primeru, da je od smrti vpisanega poteklo najmanj 20 let in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, imajo ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pravico do vpogleda v njegove osebne podatke tudi druge osebe, ki izkažejo, da bodo te podatke uporabljale v znanstveno-raziskovalne, kulturne ali publicistične namene, ožji družinski člani pa vpogledu ne nasprotujejo.

 

ZMatR je glede materije, ki jo ureja, specialen predpis. ZVOP-1 se torej uporabi le za vprašanja, ki ji specialni predpis ne ureja. Kar se tiče določb Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (ZVDAGA), IP pojasnjuje, da se te uporabljajo za arhivsko gradivo, ki ga odbere in hrani pristojni arhiv. Določbe ZVDAGA se ne uporabljajo za gradivo, ki ga hranijo posamezni upravljavci pri sebi, četudi ga sami označijo kot arhivsko gradivo. IP tudi opozarja, da je upravna enota tista, ki je dolžna obvestiti ožje družinske člane (za katere ve) o zahtevi po posredovanju podatkov in o možnosti njihovega nasprotovanja temu posredovanju.

 

IP je pri svojem delu že obravnaval primere glede obdelave osebnih podatkov umrlih oseb. Predlagamo vam, da se z njimi seznanite na internetni strani IP www.ip-rs.si. Priporočamo vam, da si s pomočjo iskalnika po mnenjih in odločbah poiščite sledeča mnenja:

  • mnenje, št. 0712-20/2008/2 z dne 28. 1. 2008,
  • mnenje, št. 0712-1/2014/2708 z dne 11. 8. 2014,
  • mnenje, št. 0712-1/2016/1378 z dne 29. 6. 2016.

 

Izpostavljamo še, da Splošna Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), ki bo s 25. 5. 2018 »nasledila« ZVOP-1, v uvodni določbi 27 izrecno določa, da se ta uredba ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb. Države članice lahko določijo pravila za obdelavo osebnih podatkov umrlih oseb. Od nacionalne zakonodaje, ki je v pripravi na ravni ministrstva za pravosodje, bo torej odvisno, kako bo to področje urejeno v Republiki Sloveniji po 25. 5. 2108.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

 

Pripravila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca pri IP

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka