Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 12.12.2017
Naslov: Obveščanje delodajalca o kraju, s katerega delec prihaja
Številka: 0712-1/2017/2444
Vsebina: Delovna razmerja
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da delodajalec od delavcev zahteva, da ga vsakič seznanijo, ko se na delo pripeljejo iz drugega kraja kot tistega, ki so ga navedli v izjavi kot kraj, s katerega se vozijo na delo. Ta zahteva delodajalca vas je zmotila in sprašujete, ali delodajalec sme od delavca zahtevati ta podatek.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju, na podlagi 7. točki prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

 

Obrazložitev:

 

 

ZVOP-1 je splošen predpis in na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov,  zato se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja s področnimi zakoni.

 

Zakonsko podlago v smislu 8. člena ZVOP-1 (splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov) v obravnavanem primeru predstavljata Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006, v nadaljevanju ZEPDSV) in Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013, nadaljevanju: ZDR-1). Medtem ko slednji v prvem odstavku 48. člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ZEPDSV izrecno določa vrste in vsebino evidenc na področju dela in socialne varnosti, način zbiranja podatkov, način vodenja in povezovanja evidenc, način posredovanja podatkov za potrebe državnih organov, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter ostalih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje zakonsko določenih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ali posameznicah ter za namene izvajanja statističnih, socialno ekonomskih in drugih raziskovanj, ki imajo zakonsko podlago.

 

V skladu z navedenimi pravnimi podlagami IP pojasnjuje, da sme delodajalec zbirati in hraniti le tiste osebne podatke delavcev, ki so potrebni zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali so v zvezi z delovnim razmerjem oziroma jih določa ZEPDSV.

 

IP pojasnjuje, da je potrebno osebne podatke delavcev, ki jih delodajalec lahko obdeluje kadar je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, presojati  od primera do primera (case by case). Na delodajalcu je torej, da obrazloži, zakaj potrebuje določen osebni podatek zaposlenega zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z delovnim razmerjem.

 

Glede kraja iz katerega se javni uslužbenec vozi na delo pa IP opozarja še na Zakon o uravnoteženju javnih financ, (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15, 102/15 in 63/16 – ZDoh-2R, v nadaljevanju ZUJF), ki je bil sprejet leta 2012 in je v 169. členu glede višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela določil, da je kraj, iz katerega se zaposleni vozi na delo in z dela, kraj bivališča oziroma kraj, iz katerega se zaposleni dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu.

 

Nadalje 170. člen glede izjave za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela določa, da zaposleni poda pisno izjavo za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Izjava vključuje naslednje podatke:

1.      bivališče,

2.      kraj, od koder se zaposleni dejansko vozi na delo,

3.      razdalja od bivališča do delovnega mesta (v kilometrih),

4.      razdalja od kraja, od koder se zaposleni dejansko vozi na delo do delovnega mesta (v kilometrih).

 

Vsako spremembo podatkov iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka mora zaposleni v osmih dneh sporočiti pristojni službi delodajalca. Resničnost podatkov iz izjave nadzira delodajalec v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, oziroma zakonom, ki ureja javne uslužbence. Zaposleni mora na zahtevo delodajalca predložiti dokumente, ki dokazujejo dejstva, navedena v izjavi. Podajanje neresničnih podatkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena je razlog za izredno odpoved delovnega razmerja po zakonu, ki ureja delovna razmerja.

 

Navedeni določbi ZUJF za delodajalca za obdelavo kraja od koder se javni uslužbenec vozi na delo, predstavljata samostojno pravno podlago za obdelavo navedenega podatka v smislu 8. člena ZVOP-1, pri čemer pa po mnenju IP to ne predstavlja pravne podlage za sledenje in vsakodnevni nadzor gibanja zaposlenih. Zato je treba po mnenju IP navedeno določbo glede na namen zakona tolmačiti v skladu z načelom sorazmernosti, in sicer v smislu zbiranja podatkov o dejanskem kraju prebivališča (stalnega ali začasnega) zaposlenega (torej podatek o kraju, kjer posameznik dejansko – četudi začasno – prebiva) in ne podatkov o kraju, kjer zaposleni enkrat izjemoma prespi, niti ne vsakodnevnega poročanja o tem, kje je zaposleni na določen dan prespal. Namen namreč glede na vsebino zakonske določbe ni beleženje in nadzor podatkov o gibanju zaposlenega. Temu primerno mora biti tudi urejen način izvajanja te zakonske določbe (npr. v primeru, da se zaposleni na delo vozi iz dveh različnih krajev mesečna poročila – v mesecu a vožnja na delo x-krat iz kraja b in y-krat iz kraja c).

IP dodaja še, da tudi Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91-I, 53/92, 13/93 – ZNOIP, 34/93, 12/94, 18/94 – ZRPJZ, 27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 19/97, 37/97, 87/97 – ZPSDP, 3/98, 3/98, 39/99 – ZMPUPR, 39/99, 40/99 – popr., 99/01, 73/03, 77/04, 115/05, 43/06 – ZKolP, 71/06, 138/06, 65/07, 67/07, 57/08 – KPJS, 67/08, 1/09, 2/10, 52/10, 2/11, 3/12, 40/12, 1/13, 46/13, 95/14, 91/15 in 88/16) v 42. členu glede prevoza na in z dela določa, da se delavcem nadomestijo stroški prevoza na delo in z dela v višini stroškov javnega prevoza. Glede na takšno določbo je kraj, iz katerega se delavec pripelje na delo, osebni podatek v zvezi z delovnim razmerjem (seveda pa to velja le takrat, kadar delavec oziroma javni uslužbenec uveljavlja povračilo stroškov prevoza).

IP opominja, da je za varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih pripravil tudi smernice – najdete jih na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_-_Varstvo_OP_v_delovnih_razmerjih.pdf.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

 

Pripravila:

Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka