Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 12.12.2017
Naslov: Snemanje urednega dejanja v prekrškovnem postopku
Številka: 0712-1/2017/2428
Vsebina: Inšpekcijski postopki, Snemanje sej in javnih dogodkov, Uradni postopki, Upravni postopki
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) ste naslovili vprašanje, ali sme pooblaščena uradna oseba občinskega redarstva (občinski redar) med svojim delom za zagotavljanje svoje varnosti in varnosti osebe v postopku ter za zagotavljanje verodostojnosti postopka uporabljati snemalno napravo oziroma video kamero.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter  2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

***

 

Podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju so določene v 9. členu ZVOP-1, kjer je v 1. odstavku določeno, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V 2. odstavku 9. člena ZVOP-1 je določeno, da smejo nosilci javnih pooblastil obdelovati osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. Po 3. odstavku istega člena se lahko, ne glede na prvi odstavek tega člena, v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Po 4. odstavku 9. člena ZVOP-1 pa se lahko, ne glede na prvi odstavek tega člena, v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

 

Glede na to, da bi šlo v danem primeru za snemanje uradnega dejanja pooblaščene uradne osebe, uporaba 2. in 3. odstavka 9. člena ZVOP-1 ne pride v poštev. Prav tako ni mogoč zaključek, da se s snemanjem ne bi poseglo v upravičeni interes posameznika, katerega podoba in glas bi bila zajeta na posnetku. Upoštevajoč navedeno bi bilo dopustno zvočno in/ali slikovno snemanje uradnega dejanja le v primerih, ki bi jih določal zakon in le pod pogoji, določenimi v slednjem (1. odstavek 9. člena ZVOP-1). V zaprosilu za mnenje niste izrecno navedli, v okviru katerega postopka naj bi se izvajalo snemanje, pri čemer IP predvideva, da gre za snemanje prekrškovnega postopka (snemal naj bi občinski redar), in sicer pri vodenju hitrega prekrškovnega postopka. Primarni zakon, ki ureja prekrškovni postopek je Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ki posebnih določb v zvezi s snemanjem procesnih dejanj ne vsebuje, pri tem pa v zvezi s posameznimi vprašanji, ki jih ne ureja ZP-1, slednji v 58. členu napotuje na smiselno uporabo ZUP oziroma pravil, ki veljajo v rednem sodnem postopku o prekršku.

 

ZUP vsebuje določbe glede snemanja pri uradnem procesnem dejanju v 201. členu, kjer je dano pooblastilo uradni osebi, ki vodi postopek, da snema izvedbo dokaza z ogledom. Ne le, da ZP-1 izrecno ne napotuje na uporabo določb ZUP glede izvedbe dokazov in s tem tudi ogleda, tudi sicer je potrebno snemanje ogleda po ZUP razumeti v kontekstu samega procesnega dejanja ogleda, ki ga odredi uradna oseba takrat, ko ugotovi, da je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za razjasnitev bistvenih okoliščin potrebno, da si stvar neposredno ogleda. Gre izključno za snemanje izvedbe samega dokaza z ogledom določnega predmeta in ne za snemanje celotnega procesnega dejanja, ki ga izvede uradna oseba na terenu. Poleg 201. člena ZUP, ZUP ureja tudi zvočno snemanje za namene izdelave zapisnika, in sicer v 9. odstavku 76. člena. Kot izhaja iz navedene določbe je dopustno izključno snemanje zapisnika v elektronski nosilec zvoka, pri čemer ta določba po oceni IP ne daje podlage za snemanje celotnega procesnega dejanja, v zvezi s katerim se sestavlja zapisnik. Drugih določb, ki bi urejale snemanje uradnih dejanj niti ZP-1 niti ZUP ne vsebujeta.

 

Upoštevajoč navedeno IP meni, da uradna oseba prekrškovnega organa nima pooblastila oziroma zakonite pravne podlage za zvočno oziroma slikovno snemanje procesnega dejanja za namene, kot jih navajate v zaprosilu za mnenje.

 

Lep pozdrav,

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka