Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 07.12.2017
Naslov: Pridobivanje OP otrok s strani CSD v postopkih glede varstvenega dodatka
Številka: 0712-1/2017/2398
Vsebina: Postopki na centrih za socialno delo, Upravni postopki, Uradni postopki, Pridobivanje OP iz zbirk
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne 13. 11. 2017 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali sme CSD vpogledati v javne evidence glede premoženja otrok, kadar starši vložijo vlogo za varstveni dodatek in ali sme od otrok zahtevati obrazložitev, zakaj otroci ne morejo skrbeti za starše.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter  2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov opredeljuje ZVOP-1 kot temeljni in sistemski predpis s področja varstva osebnih podatkov v 8. členu, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo (posredujejo, sporočajo, razkrivajo, zbirajo, uporabljajo ipd.) le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.

 

Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodijo tudi CSD) določa 9. člen ZVOP-1. Obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju je dopustna, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

 

V postopku ugotavljanja upravičenosti do varstvenega dodatka CSD na podlagi 19. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16) s soglasjem upravičenca pozove osebe, ki so ga dolžne preživljati, k sklenitvi ali izvrševanju sporazuma ali dogovora o preživljanju. Polnoletni otroci so namreč na podlagi 124. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ( Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZZDR) dolžni po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Polnoletni otrok pa ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Dogovor o preživljanju sestavi notar v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

 

Če CSD ugotovi, da ima vlagatelj, ki je vložil vlogo za varstveni dodatek, otroke in da so ga ti dolžni preživljati, s soglasjem vlagatelja otroke pozove k sklenitvi sporazuma o preživljanju. Da CSD ta poziv lahko opravi, pa potrebuje imena in priimke ter naslove otrok. V tem primeru IP ne vidi pravne podlage za pridobivanje kakšnih drugih osebnih podatkov teh otrok vlagatelja, saj po predpisih s področja uveljavljanja pravic iz javnih sredstev niso njegovi družinski člani. CSD namreč vzpostavi, vodi in vzdržuje zbirko podatkov o denarni socialni pomoči in varstvenemu dodatku, ki pa (kot je razvidno iz 60. člena ZSVarPre) ne vsebuje podatkov o otrocih upravičenca do varstvenega dodatka, ki niso njegovi družinski člani, niti CSD ne more pridobivati podatkov o teh osebah, saj za to nima podlage v 61. členu ZSVarPre, ki ureja pridobivanje podatkov.

 

Lahko pa CSD pridobiva podatke o teh otrocih v primerih, ko ti (ali pa vlagatelj) navajajo, da niso zmožni preživljati vlagatelja. V primeru, da otroci niso zmožni preživljati svojih staršev (če so sami prejemniki denarne socialne pomoči ali pa imajo zelo nizke dohodke), je namreč potrebno to nezmožnost v postopku na CSD dokazati. Zato CSD v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami, v nadaljevanju ZUP) ugotavlja dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev o zadevi. Dejstvo o nezmožnosti preživljanja zagotovo pomembno vpliva na odločitev CSD, saj tako vlagatelj nima dohodka iz naslova preživnine iz razloga, na katerega ni mogel sam vplivati. O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, pa presodi v skladu z načelom proste presoje dokazov (10. člen ZUP) uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko na podlagi prvega odstavka 139. člena ZUP med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe. Tako uradna oseba v navedenem primeru izvaja dokaze o nezmožnosti preživljanja, kar je v prvi vrsti potrdilo o osebnih dohodkih otrok oziroma odsotnosti le-teh. 

 

CSD torej lahko pridobiva le tiste podatke o zavezancih za plačilo preživnine, ki jih potrebuje za vodenje postopka odločanja o pravici do varstvenega dodatka. CSD lahko otroke pozove k sklenitvi dogovora o preživljanju, za kar potrebuje ime, priimek in naslov. V primerih dokazovanja nezmožnosti preživljanja pa lahko v upravnem postopku kot dokaze pridobiva tudi podatke o dohodkih oz. premoženjskem stanju otrok. Pri tem mora upoštevati tudi načelo sorazmernosti (3. člen ZVOP-1), na podlagi katerega morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.

 

IP opozarja tudi na smernice, ki jih je pripravil glede najpogosteje zastavljenih vprašanj glede varstva osebnih podatkov na centrih za socialno delo, dostopne pa so na naslednji povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_za_CSD_julij2017.pdf.

 

Pripravila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka