Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 07.12.2017
Naslov: Pridobivanje osebnih podatkov s strani stanovanjskega sklada
Številka: 0712-1/2017/2397
Vsebina: Občine, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Uradni postopki, Upravni postopki
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne 11. 11. 2017 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste najemnik občinskega stanovanja, občinski stanovanjski sklad pa od vas zahteva podpis dovoljenja za pridobivanje vaših osebnih podatkov in osebnih podatkov oseb, ki živijo z vami na tem naslovu. Želijo tudi dokumente, ki štejejo za davčno tajnost. Iz priloženega dopisa izhaja, da želi Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor preveriti izpolnjevanje pogojev za nadaljevanje neprofitnega najemnega stanovanja. Od vas zahtevajo posredovanje potrdila o neto plačah, o drugih prejetih dohodkih, dokazila o premoženjskem stanju, dovoljenje za vpogled v osebne podatke pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov in izjavo o uporabnikih, ki uporabljajo najeto stanovanje.

 

Javni stanovanjski sklad je v postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev za nadaljevanje neprofitnega najemnega razmerja upravičen od najemnikov in uporabnikov stanovanj zahtevati tiste osebne podatke, ki so potrebni za ugotovitev, ali je posameznik še vedno upravičen do neprofitne najemnine.

 

 

Obrazložitev:

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter  2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Pravica do varstva osebnih podatkov je konkretizirana v ZVOP-1, ki je celovit in sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov.

 

Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodijo tudi javni stanovanjski skladi, je urejena v 9. členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

 

Področni zakon v smislu 9. člena ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavlja Stanovanjski zakon (Ur. l. RS, št. 69/03, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju SZ-1), ki med drugim ureja tudi stanovanjska najemna razmerja in pristojnosti in naloge občin na stanovanjskem področju.

 

Skladno z drugim odstavkom 90. členom SZ-1 je najemodajalec neprofitnega stanovanja dolžan vsakih pet let od najemnika, razen najemnika-bivšega imetnika stanovanjske pravice, zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, ki jih opredeljuje pravilnik iz petega odstavka 87. člena tega zakona. Na podlagi tretjega odstavka istega člena, se določila najemne pogodbe, ki urejajo višino najemnine, kadar najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, spremenijo in se najemnina določi v višini tržne najemnine.

 

Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. l. RS, št. 14/04, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Pravilnik) določa kriterije in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev. 3. člen Pravilnika (splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja) določa, da so pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni dodelitve neprofitnega stanovanja naslednji:

- državljanstvo Republike Slovenije;

- stalno prebivališče v občini ali na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije, v kateri je zaprosil za pridobitev neprofitnega stanovanja;

- da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40% primernega stanovanja. Navedena omejitev ne velja za lastnike ali solastnike stanovanj, ki jih morajo lastniki po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas za neprofitno najemnino;

- da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva, ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja;

- da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah, določenih v 5. členu tega pravilnika;

- da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka.

 

Skladno s 4. členom Pravilnika lahko najemodajalci predpišejo poleg splošnih pogojev po tem pravilniku tudi še dodatne pogoje, ki jih mora prosilec izpolnjevati, pri čemer točke, ki jih je mogoče doseči z dodatnimi pogoji lahko presegajo skupno število točk po obrazcu za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter prednostnih kategorij prosilcev, ki je sestavni del pravilnika. 6. člen določa tudi prednostne kategorije prosilcev (družine z več otroki, družine z manjšim številom zaposlenih, mladi in mlade družine, invalidi in družine z invalidnim članom in državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, žrtve nasilja v družini, osebe s statusom žrtve vojnega nasilja ter prosilci, ki so glede na poklic ali dejavnost, katero opravljajo, pomembni za občino). 8. člen Pravilnika določa, da imajo pri dodelitvi stanovanja prednost tisti prosilci, ki imajo slabše stanovanjske razmere, večje število družinskih članov ter živijo v slabših socialno zdravstvenih razmerah.

 

Skladno z 19. členom Pravilnika morajo prosilec in polnoletni člani gospodinjstva vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem, predložiti naslednje listine:

- izjavo o morebitnih neobdavčljivih dohodkih in prejemkih ter nazivih njihovih izplačevalcev, za koledarsko leto pred razpisom;

- dokazila o vseh izplačanih neto plačah v letu razpisa, če v preteklem koledarskem letu pred razpisom ni imel dohodkov iz delovnega razmerja;

- izjavo o premoženjskem stanju, skladno s prvim odstavkom 3. člena tega pravilnika;

- najemno oziroma podnajemno pogodbo, če prosilec ne živi pri starših ali sorodnikih;

- dokumentacijo o trajni vezanosti na uporabo invalidskega vozička ali o vezanosti na trajno pomoč druge osebe, v kolikor gre za invalida po tretjem odstavku 3. člena tega pravilnika;

- drugo z razpisom zahtevano dokumentacijo, s katero se izkazuje socialno-zdravstvene razmere in

- izjavo o vseh plačanih obveznostih, v kolikor je prosilec že imel v najemu neprofitno stanovanje (prvi odstavek).

Prosilec in polnoletni člani gospodinjstva lahko najemodajalcu s pooblastilom dovolijo pridobivanje, vpogled, prepis, izpis ali kopiranje njihovih osebnih podatkov iz uradnih evidenc in zbirk osebnih podatkov pri vseh upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki štejejo za davčno tajnost, ter občutljivih osebnih podatkov. V tem primeru morajo vlogi priložiti pisne izjave, ki veljajo za osebno oziroma pisno privolitev na podlagi določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zakona, ki ureja splošni upravni postopek in zakona, ki ureja davčni postopek (drugi odstavek).

 

Najemodajalci neprofitnih stanovanj pridobijo v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena potrdila o državljanstvu, potrdila upravne enote, da je bil upravičenec izbrisan iz registra stalnega prebivalstva in da je po izbrisu pridobil dovoljenje za stalno prebivanje, potrdila iz evidence o odločitvah in izplačilih denarne odškodnine, potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva od pristojnih državnih organov, podatke o obdavčljivih in neobdavčljivih dohodkih ter prejemkih pa iz obstoječih zbirk podatkov (tretji odstavek)

 

Dohodki gospodinjstva se upoštevajo v obsegu in na način, določenima v zakonu ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (četrti odstavek).

 

Na zahtevo najemodajalca upravljavci zbirk podatkov brezplačno posredujejo vse podatke o obdavčljivih in neobdavčljivih dohodkih in prejemkih za preteklo koledarsko leto pred letom razpisa za prosilca in polnoletne člane gospodinjstva, navedene v vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja (peti odstavek).

 

Glede na to, da se  za vodenje razpisnega postopka dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek in gre v zadevi za obdelavo osebnih podatkov za namene vodenja in odločanja v upravnem postopku, je potrebno v zvezi z zakonitostjo pridobivanjem listin in dokazov za namene vodenja takšnega postopka upoštevati tudi določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP). ZUP v prvem odstavku 139. člena določa, da uradna oseba, ki vodi postopek, lahko med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso bila navedena. Uradna oseba, ki vodi postopek, odredi po uradni dolžnosti izvedbo vsakega dokaza, če spozna, da je to potrebno za razjasnitev zadeve  (drugi odstavek). V petem odstavku je še določeno, da uradna oseba lahko pridobiva za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja osebne podatke iz uradnih evidenc o stranki, ki je vložila zahtevo za uvedbo postopka, razen, če je stranka pridobitev teh podatkov izrecno prepovedala. Podatke, ki štejejo za davčno tajnost, ali se nanašajo na rasno in drugo poreklo, politična, verska in druga prepričanja, pripadnost sindikatu, spolno vedenje, kazenske obsodbe ter zdravstvene podatke, si lahko uradna oseba v skladu s prejšnjima odstavkoma priskrbi le, če tako določa zakon, ali na podlagi izrecne pisne privolitve stranke oziroma druge osebe, na katero se ti podatki nanašajo. Določbe petega in šestega odstavka tega člena se štejejo za zadostno zakonsko podlago za pridobivanje osebnih podatkov v smislu zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ne glede na to, ali posebni (materialni) zakoni za posamezne vrste upravnih postopkov vsebujejo takšno podlago. O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (načelo proste presoje dokazov iz 10. člena ZUP).

 

Na podlagi vsega navedenega IP meni, da ima Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor z vidika določb ZVOP-1 ustrezno zakonsko podlago oz. je upravičen v postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev za nadaljevanje neprofitnega najemnega razmerja, od najemnikov zahtevati tiste osebne podatke, ki so navedeni zgoraj in so potrebni za ugotovitev, ali je posameznik še vedno upravičen do neprofitne najemnine.

 

Prijazen pozdrav,

 

Pripravila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka