Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 07.12.2017
Naslov: Rezervni sklad in osebni podatki etažnih lastnikov
Številka: 0712-1/2017/2395
Vsebina: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne 5. 12. 2017 prejel vaše e-sporočilo, v katerem ste navedli, da ste upravniki blokov in da ima vedno več članov nadzornih odborov željo po vpogledu v stanje rezervnega sklada na banki. Zato IP sprašujete, ali jim kot upravnik smete omogočiti tak vpogled, na katerem se vidi promet vplačil, ime in priimek plačnika ter njegov TRR.


Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

 

Obrazložitev:

 

Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek (1. in 2. točka 6. člena ZVOP-1). Vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo varstva po ZVOP-1, ampak so tega varstva deležni le v primeru, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov. Osebni podatki etažnih lastnikov so del zbirke osebnih podatkov, katere upravljavec je upravnik, zato je pri njihovi obdelavi treba upoštevati določbe ZVOP-1.

 

Obdelava osebnih podatkov pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje (3. točka 6. člena ZVOP-1).

 

Posredovanje osebnih podatkov pomeni obdelavo osebnih podatkov, za katero mora imeti upravnik ustrezno pravno podlago. Pri presoji dopustnosti obdelave osebnih podatkov je treba upoštevati 8. člen ZVOP-1, ki določa splošne pravne podlage, in 10. člen ZVOP-1, ki določa pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, kamor se v skladu s 23. točko 6. člena ZVOP-1 štejejo upravniki. Prvi odstavek 8. in 10. člena ZVOP-1 določata, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pooblastila upravnika določa 50. člen Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/2003 s spr., v nadaljevanju SZ-1), ki v tretjem odstavku določa, da je upravnik na podlagi tega zakona pooblaščen za obdelavo osebnih podatkov, ki jih je dolžan zbirati, voditi in posredovati pristojnim organom v skladu s tem zakonom.

 

Namen rezervnega sklada, kot izhaja iz Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/2002 in 91/2013, v nadaljevanju SPZ) in SZ-1, je v kritju bodočih stroškov rednega upravljanja oziroma vzdrževanja. 26. člen SZ-1 določa, da etažni lastniki za zagotavljanje vzdrževanja večstanovanjske stavbe sprejmejo načrt vzdrževanja za časovno obdobje najmanj enega in največ petih let, ki ga pripravi upravnik. Etažni lastniki v načrtu vzdrževanja določijo vzdrževalna dela, ki se bodo opravila, in način zagotavljanja denarnih sredstev z vplačili v rezervni sklad. Upravnik ima na podlagi 4. alineje četrtega odstavka 118. člena SPZ pooblastilo, da upravlja z rezervnim skladom in s skupnim denarjem, kar izhaja tudi iz SZ-1, ki v prvem odstavku 43. člena določa, da z denarnimi sredstvi rezervnega sklada gospodari upravnik, v prvem odstavku 42. člena pa določa, da mora upravnik zagotoviti, da se vsa vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu. Skladno s 44. členom SZ-1 mora upravnik etažnega lastnika, ki ne vplača svojega prispevka v rezervni sklad, pisno pozvati k plačilu. Poziv upravnika se šteje za verodostojno listino v smislu zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

 

Za ugotavljanje pravic nadzornega odbora je treba upoštevati 39. člen SZ-1, ki določa, da ima, če etažni lastniki ne sklenejo drugače, nadzorni odbor tri člane, ki nadzorujejo delo upravnika, ki izhaja iz pogodbe o opravljanju upravniških storitev, predlaga predloge sklepov, o katerih se glasuje s podpisovanjem listine, ter daje pobude upravniku. Ti člani imajo z vidika svoje nadzorne funkcije nad upravnikom pravico do vpogleda v vse podatke, ki se tičejo upravljanja. Ker pa so člani nadzornega odbora predstavniki etažnih lastnikov, nimajo glede pridobivanja osebnih podatkov več pravic kot ostali etažni lastniki. To pomeni, da lahko vse osebne podatke, ki jih pridobijo člani nadzornega odbora za namen nadzora nad delom upravnika, pridobijo tudi vsi ostali etažni lastniki.

 

Glede na zgoraj navedeno IP ugotavlja, da imajo etažni lastniki pravico vedeti, koliko sredstev je v rezervnem skladu, ker so ta ssredstva njihovo skupno premoženje. Prav tako imajo pravico izvedeti, kdo izmed etažnih lastnikov ne plačuje sredstev v rezervni sklad ter višino in datum zapadlosti dolga, saj posledice neplačevanja  nosijo vsi etažni lastniki (npr. večja oziroma dražja dela se zaradi neplačevanja sploh ne morejo začeti, pri manjših delih, ki se izvedejo kljub neplačevanju nekaterih etažnih lastnikov, pa plačniki posredno plačajo tudi za neplačnike).

 

Upravnik torej, kot izhaja iz navedenega, mora etažnim lastnikom ali nadzornemu odboru omogočiti vpogled v stanje rezervnega sklada na banki. Vendar pa mora paziti, da se etažni lastniki pri tem ne bodo seznanili z osebnimi podatki, do katerih niso upravičeni (npr. številka osebnega računa etažnega lastnika) oziroma za razkritje katerih nima pravne podlage. Zato mora upravnik takšne podatke na bančnem izpisku prikriti. Razkril bi jih lahko le na podlagi osebnih privolitev etažnih lastnikov, kar pomeni, da bi moral biti vsak etažni lastnik predhodno seznanjen s konkretnim namenom posredovanja osebnih podatkov nadzornemu odboru ter z naborom osebnih podatkov, ki se bodo posredovali.

 

Lepo pozdravljeni,

 

Pripravila:

dr. Monika Benkovič Krašovec

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka