Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 16.11.2017
Naslov: Dovoljen rok hrambe posnetkov videonadzornega sistema
Številka: 0712-1/2017/2233
Vsebina: Rok hrambe OP, Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše vprašanje v zvezi z videonadzorom. Navedli ste, da vas zanima, koliko časa (dni), je po zakonu dovoljeno snemanje oziroma shranjevanje video posnetkov za:

  • stanovanjske objekte;
  • večstanovanjske objekte (bloki);
  • kombinirane objekte (stanovanja in poslovni del);
  • poslovne objekte (tovarne, pisarne itd.);
  • trgovine.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju, na podlagi 7. točki prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Glede roka hrambe videonadzornih posnetkov IP pojasnjuje, da ta ni določen s posebnimi predpisi.

 

Posledično je pri tem treba upoštevati splošna določila ZVOP-1, predvsem 21. člen, po katerem se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali.

 

Navedeno je treba razlagati skupaj s 3. členom ZVOP-1 (načelo sorazmernosti), ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Rok hrambe (oziroma dostopnosti posnetkov) je torej odvisen od namena snemanja. Ko se namen izpolni, takrat hramba posnetkov ni več dopustna, če ni za to druge izrecne zakonske podlage, in je treba postopati skladno z 2. odstavkom 21. člena ZVOP-1. Pri presoji, kdaj je izpolnjen namen snemanja je treba upoštevati tudi vsebino posnetega in pravni temelj, na podlagi katerega se snemanje izvaja (npr. osebna privolitev ali nujnost snemanja po 4. odstavku 9. člena ZVOP-1).

 

V praksi na splošno načeloma ni razloga, da bi se vsi posnetki hranili dlje kot tri mesece (ali celo krajši čas), razen, če poseben zakon za določene posnetke določa drugače. Vsekakor pa je treba presojati za vsak primer ta rok posebej glede na zgoraj navedene kriterije.

Posebnosti pri shranjevanju videonadzornih posnetkov ZVOP- 1 glede videonadzora določa:

75. člen ZVOP-1 - Dostop v uradne službene oziroma poslovne prostore:

Posnetki dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore se lahko hranijo največ eno leto po nastanku, nato se zbrišejo, če zakon ne določa drugače.

V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov