Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 08.11.2017
Naslov: Posredovanje podatka o nadurah učiteljev
Številka: 0712-1/2017/2164
Vsebina: Delovna razmerja
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne 24. 10. 2017 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste ravnateljica osnovne šole, ki za svoje zaposlene vodi evidenco ur, ki jih iz različnih potreb in razlogov oddelajo vaši zaposleni kot nadure. Te ure nato koristijo v času počitnic. Zadeve glede možnosti, na kakšen način je možno te ure oddelati, so zapisane in transparentne. Vsak na začetku šolskega leta prejme individualni izračun. Vsak strokovni delavec prejme svojo evidenco in zabeležen način, kako je te ure oddelal in koliko jih je že oddelal. Posamezni zaposleni bi želeli, da bi bile te evidence o oddelanih urah posameznih zaposlenih dostopne vsem strokovnim delavcem zaradi »transparentnosti«. Zanima jih predvsem doprinos sodelavcev, da ne bi slučajno komu bila podarjena kakšna ura. Sami ste mnenja, da gre za varovane osebne podatke, ki ne morejo bit  dostopni ostalim sodelavcem.

 

V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

ZVOP-1 v prvem odstavku 9. člena določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju, kamor glede na določilo 22. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 sodijo tudi osnovne šole, obdelujejo le, če tako določa zakon, ki lahko tudi določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

 

ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Tako je potrebno dopustnost zbiranja in posredovanja osebnih podatkov o zaposlenih delavcih s strani delodajalca presojati tudi v luči pozitivne delovnopravne zakonodaje. V skladu s 48. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR-1) se lahko osebni podatki delavcev se zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Drugi odstavek istega člena nadalje določa, da osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Tretji odstavek pa še določa, da se morajo osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, takoj zbrisati in prenehati uporabljati.

 

IP poudarja, da so učitelji, glede na 1. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU), javni uslužbenci, zaradi česar so njihovi osebni podatki, ki se nanašajo na delovno razmerje, manj varovani kot podatki zaposlenih v zasebnem sektorju. Tako so, glede na tretji odstavek 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) informacije javnega značaja, torej prosto dostopne vsem fizičnim in pravnim osebam, vsi podatki o porabi javnih sredstev ali podatki povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

 

Kot izhaja iz vašega elektronskega sporočila, evidence oddelanih (nad)ur posameznikov nastanejo zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oz. v zvezi z delovnim razmerjem. Navajate namreč, da jih zaposleni oddelajo zaradi različnih potreb in razlogov. Gre torej za podatke, ki izkazujejo organizacijo dela, naloge in število ur, ki jih je posameznik opravil v zvezi z obveznostmi iz delovnega razmerja. Iz navedenega razloga IP meni, da gre najverjetneje za podatke, ki se nanašajo na opravljanje delovnega razmerja javnega uslužbenca in so potem takem dostopne tudi ostalim zaposlenim, ki imajo pravico biti obveščeni o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. (36. člen ZDR-1).

 

Čisto za konec pa IP opozarja tudi na sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII Ips 63/2013, v kateri se je postavilo na stališče, da je objava raznih poročil, seznamov (npr. v zvezi z razporedi dela), planov in drugih obvestil sestavni del poslovanja vsake gospodarske družbe in je – med drugim - povezana z dolžnostjo delodajalca, da delavcem zagotovi pravico do obveščenosti. Sodišče je nadalje zapisalo, da je v sporni zadevi ime in priimek zaposlenega omenjeno le v povezavi z obveznostjo iz delovnega razmerja, torej v povezavi z delom, ki ga je opravljal.

 

Upoštevajoč vse zgoraj navedeno, IP meni, da imajo zaposleni pravico biti obveščeni o načinu in številu ur, ki jih posameznik opravi zaradi delovnega razmerja (sem ne sodijo ure odsotnosti in razlogi zanje).

 

Prijazen pozdrav,

 

Pripravila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka