Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 08.11.2017
Naslov: Obvestilo o številu uporabnikov enot v bloku
Številka: 0712-1/2017/2163
Vsebina: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne 26. 10. 2017 prejel vaše e-sporočilo, v katerem ste navedli, da ste imeli do sedaj v bloku vsak mesec novo obvestilo o številu uporabnikov posameznih enot, zdaj pa upravnik pravi, da tega zaradi evropske direktive ne sme več delati. Menite, da je to idealno za goljufanje, saj ima neko stanovanje lahko pet uporabnikov, prijavljenega pa samo enega. Že do sedaj je namreč veljalo, da se za nazaj ne plača, četudi je bilo v nekem stanovanju več let več uporabnikov, kot pa je bilo prijavljenih. IP sprašujete,
kako naj se to uredi, da bodo računi čisti.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Obrazložitev:

 

Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek (1. in 2. točka 6. člena ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje (3. točka 6. člena ZVOP-1).

 

Zbiranje osebnih podatkov etažnih lastnikov in stanovalcev ter objava oziroma posredovanje osebnih podatkov drugim etažnim lastnikom pomeni obdelavo osebnih podatkov, za katero mora imeti upravnik ustrezno pravno podlago. Pri presoji dopustnosti obdelave osebnih podatkov je treba upoštevati 8. člen ZVOP-1, ki določa splošne pravne podlage, in 10. člen ZVOP-1, ki določa pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, kamor se v skladu s 23. točko 6. člena ZVOP-1 štejejo upravniki. Prvi odstavek 8. in 10. člena ZVOP-1 določata, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pooblastila upravnika določa 50. člen Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/2003 s spr., v nadaljevanju SZ-1), ki v tretjem odstavku določa, da je upravnik na podlagi tega zakona pooblaščen za obdelavo osebnih podatkov, ki jih je dolžan zbirati, voditi in posredovati pristojnim organom v skladu s tem zakonom.

 

Upravnik lahko in mora zbirati tiste osebne podatke lastnikov in/ali najemnikov stanovanj, ki jih potrebuje za izvajanje nalog, ki so mu zaupane z zakonom ali veljavno pogodbo o upravljanju večstanovanjske stavbe. Prvi odstavek 30. člena SZ-1 določa, da so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe (v skladu s svojimi solastniškimi deleži), če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače, razen stroškov, ki izvirajo iz poslov obratovanja večstanovanjske stavbe. Za plačilo teh stroškov se upoštevajo merila, ki jih predpiše minister s pravilnikom. Glede na 22. člen Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 60/2009 s spr., v nadaljevanju Pravilnik) se obratovalni stroški delijo po dejanski porabi, kadar so v stanovanjih vgrajene merilne naprave, ki omogočajo individualni odjem in obračun stroškov. Kadar delitev obratovalnih stroškov po dejanski porabi ni mogoča, se ti delijo glede na število stanovanjskih enot, površino stanovanjskih enot ali glede na število uporabnikov posamezne stanovanjske enote.

 

Če se stroški upravljanja večstanovanjske stavbe obračunajo glede na število uporabnikov posamezne stanovanjske enote, je lastnik posamezne enote ali najemnik na podlagi 29. člena Pravilnika upravniku dolžan prijaviti število ali spremembo števila uporabnikov posamezne stanovanjske enote. Skladno z 28. členom Pravilnika se za dejanskega uporabnika posamezne enote šteje oseba, ki enoto uporablja vsaj 15 dni v mesecu, lastnike psov pa se bremeni s stroški čiščenja skupnih prostorov za vsakega psa v višini polovice stroška, ki odpade na enega uporabnika. Za sporočanje števila uporabnikov se uporablja Obrazec za sporočanje števila uporabnikov (priloga Pravilnika), ki ga posreduje lastnikom ali najemnikom upravnik.

 

Upravnik glede na peti odstavek 29. člena Pravilnika na podlagi prejetih sporočil o uporabnikih posameznih enot sestavi seznam posameznih enot s številom uporabnikov brez navedbe osebnih podatkov in ga obesi na oglasni deski. Upravnik lahko na oglasni deski, ki je dostopna tako lastnikom kot tudi obiskovalcem večstanovanjske stavbe, objavi seznam, ki vsebuje število uporabnikov posameznih enot (vključno s številom psov), ne pa tudi številke stanovanjske enote ali kakšnega drugega podatka, s pomočjo katerega bi bilo mogoče ugotoviti, na katero konkretno stanovanjsko enoto se podatki nanašajo. Ker pa so etažni lastniki in najemniki stanovanj za namen preverjanja pravilnosti izračuna stroškov čiščenja skupnih prostorov in drugih skupnih stroškov upravičeni do podatkov o tem, kakšno je število uporabnikov posamezne stanovanjske enote (vključno s številom psov), je dopustno seznam, iz katerega so razvidne tudi številke posameznih enot, izobesiti na oglasni deski, ki ni dostopna tretjim osebam, ki vstopajo v večstanovanjsko zgradbo (npr. na oglasni deski v prostorih, kjer se odvijajo zbori lastnikov, ali drugih skupnih prostorih, do katerih imajo dostop samo etažni lastniki). Upravnik lahko etažnim lastnikom takšen seznam vroči tudi na način, da jim ga pošlje oziroma vloži v hišni predalčnik.  

 

IP pojasnjuje še, da je ugotavljanje dejanskega števila uporabnikov posamezne stanovanjske enote dolžnost upravnika in ne etažnih lastnikov ali nadzornega odbora. Če etažni lastniki ugotovijo, da upravnik nima točnih podatkov o številu uporabnikov, lahko v skladu s šestim odstavkom 29. člena Pravilnika upravnika pisno opozorijo, da je število uporabnikov določene enote večje, kot jih je lastnik ali najemnik sporočil. V tem primeru upravnik pozove lastnika ali najemnika k pojasnitvi in tako ugotovi dejansko stanje. Če lastniki ali najemniki upravniku ne sporočijo števila uporabnikov oziroma povečanja števila uporabnikov posamezne enote pravočasno ali mu števila sploh ne sporočijo, upravnik ravna kot da enoto uporablja dvakrat toliko oseb, kot se šteje za primerno, skladno s 14. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004 s spr.), pri čemer se upošteva površina stanovanja brez plačila lastne udeležbe in varščine.

 

Zgoraj navedeni predpisi še vedno veljajo, zato ni razloga, da jih upravnik ne bi upošteval oziroma da ne bi sestavil seznama posameznih stanovanjskih enot s številom uporabnikov in z njim na ustrezen način seznanil etažne lastnike. V zvezi z navedbo upravnika, da seznama ne sme več objavljati zaradi evropske direktive, pa IP pojasnjuje, da je upravnik najbrž mislil na Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov, ki se bo v državah članicah EU začela uporabljati 25. 5. 2018. To pomeni, da bodo upravljavci osebnih podatkov (tudi upravniki) v Sloveniji po navedenem datumu pri obdelavi osebnih podatkov morali upoštevati določbe omenjene uredbe, ZVOP-2 (ki bo nadomestil ZVOP-1 in uredil določena področja, ki jih lahko država članica v skladu z uredbo uredi v nacionalni zakonodaji) ter tudi specialne predpise, ki določajo pogoje obdelave osebnih podatkov na posameznem področju (npr. SZ-1 in Pravilnik).

 

Lepo pozdravljeni,

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka