Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 26.10.2017
Naslov: Posredovanje podatkov iz CRP odvetniku iz Italije
Številka: 0712-1/2017/2093
Vsebina: Upravne enote, Pridobivanje OP iz zbirk, Sodni postopki, Uradni postopki
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

na IP ste naslovili elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da je UE Nova Gorica prejela zaprosilo odvetnika s sedežem v Republiki Italiji za posredovanje podatkov o prebivališču dveh slovenskih državljanov. Odvetnik se sklicuje na 10. člen Zakona o odvetništvu in navaja, da podatke potrebuje za potrebe izvršilnega postopka, ki teče zoper slovenska državljana v Italiji. Vlogi je priloženo pooblastilo upnika (Banca popolare di Cividale), zahteva za izdajo plačilnega naloga in elektronski plačilni nalog za plačilo zapadlih terjatev, ki ga je izdalo sodišče v Gorici, Italiji. Zanima vas,:

  1. ali pogoj, ki izhaja iz mnenja Ministrstva za pravosodje št. 007-82/2012 z dne 14. 7. 2014, da lahko tuj odvetnik pridobiva podatke na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu, če  je vpisan v imenik tujih odvetnikov ali ima potrdilo OZS o priglasitvi opravljanja storitev v RS, velja tudi za odvetnika, ki podatke potrebuje v izvršilnem postopku, ki teče pred sodiščem države članice EU (in torej ne bo zastopal stranke pred sodiščem v RS) in
  2. ali je 22. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov pravna podlaga, da bi se podatke o prebivališču slovenskih državljanov lahko posredovalo neposredno tuji banki kot upravičencu, ki izkazuje pravni interes z izvršljivim plačilnim nalogom, ki ga je izdalo tuje sodišče.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter  2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

 

Ad 1

ZOdv daje v 10. členu pravico odvetniku, da zahteva osebne podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Pravice in dolžnosti odvetnikov, ki jih slovensko pravo določa v ZOdv veljajo v prvi vrsti za slovenske odvetnike, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje (so med drugim tudi vpisani v imenik odvetnikov). Glede veljavnosti zakona oziroma pravic in obveznosti odvetnikov, ki izvirajo iz drugih držav članic, pa pogoje za opravljanje storitev odvetniškega poklica (ter posledično tudi pogoje za pridobivanje podatkov po določbi 10. člen ZOdv) ZOdv določa v členih od 34.a do 34.e.. Pravica iz 10. člena ZOdv je vezana na opravljanje storitev odvetniškega poklica v posamični zadevi, pri čemer ta pravica ne more pripadati subjektu, ki sicer nima statusa odvetnika ali z njim izenačenega statusa v smislu ZOdv (da ni vpisan v imenik tujih odvetnikov ali nima potrdila OZS o priglasitvi opravljanja storitev v RS). Uporaba 10. člena ZOdv tako ne pride v poštev, kadar podatke zahteva oseba, ki ima status odvetnika zgolj v drugi državi članici (skladno s tam veljavno zakonodajo) in namerava svojo stranko zastopati pred tujim sodiščem.

 

Ad 2

ZVOP-1 v 2. odstavku 22. člena določa, da mora upravljavec centralnega registra prebivalstva ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice.

Vprašanje, ki se zastavlja v konkretnem primeru je, ali sme upravljavec CRP posredovati podatke o naslovu prebivališča posameznika, če pravni interes izkazuje z izvršljivim plačilnim nalogom tujega sodišča, pri čemer gre za upnika iz tujine. Glede na to, da 22. člen ZVOP-1 ne omejuje posredovanja podatkov na pogoj državljanstva oziroma sedeža dolžnika oziroma upnika, dejstvo, da gre za upnika iz Italije, ne predstavlja ovire za posredovanje podatkov. Vsekakor izvršljiva sodna odločba izkazuje obstoj terjatve z zadostno stopnjo verjetnosti, da je mogoče šteti tudi, da ima upnik za pridobitev naslova dolžnika pravni interes. Vendar je v konkretnem primeru bistvena besedna zveza iz 2. odstavka 22. člena ZVOP-1, in sicer da mora upnik izkazati »pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja«. Kdo so subjekti javnega sektorja ZVOP-1 opredeljuje v 22. točki 6. člena, kjer določa, da so to državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, univerze, samostojni visokošolski zavodi in samoupravne narodne skupnosti. IP meni, da kot subjektov javnega sektorja ni mogoče šteti tudi subjektov, ki imajo položaj »javnih organov« skladno s pravom drugih držav. Odgovor na vprašanje, ali ima določeni subjekt položaj državnega organa, organa lokalne skupnosti, ali so mu podeljena javna pooblastila, ali gre za javni sklad, javni zavod ali javno agencijo, je odvisen od nacionalne pravne ureditve v RS, zato IP ocenjuje, da bo moral upnik, sklicujoč se na 2. odstavek 22. člena ZVOP-1 izkazati, da bo uveljavljal pravice pred subjekti, ki predstavljajo javni sektor skladno s slovensko zakonodajo. Kot IP, tudi v luči teritorialne veljavnosti ZVOP-1 iz 1. oziroma 2. odstavka 5. člena ZVOP-1, razume določbo 22. člena ZVOP-1, je bil namen zakonodajalca, upnikom omogočiti pridobivanje določenega (omejenega) nabora osebnih podatkov iz CRP v primerih, ko te podatke (predvsem aktualni naslov prebivališča) upnik potrebuje za uveljavljanje pravic pred organi, ki imajo skladno s slovenskim pravnim redom status državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil... Glede na to, da je status subjektov s sedežem v drugih državah članicah EU odvisen od nacionalne zakonodaje druge države članice, tako ob izkazani nameri uveljavljati pravice pred temi tujimi subjekti, upnik po oceni IP ne izkazuje pogojev za pridobitev podatkov po določbi 2. odstavka 22. člena ZVOP-1.

 

Bi pa IP na tem mestu opozoril tudi na določbo 4. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki v 6. odstavku nalaga upravljavcu, da upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati podatke iz 1. do 16. točke ter 18. in 19. točke prvega odstavka 4. člena ZIZ. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. Skladno s 3. točko 2. odstavka 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. Med takšne listine nedvomno sodi evropski plačilni nalog, ki ga izdajajo sodišča držav članic EU po določbah Uredbe št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog ter Uredbe (EU) 2015/2421 o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti in Uredbe (ES) št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog. V kolikor italijanski odvetnik razpolaga z listino, izdano na podlagi navedenih uredb EU, gre za izvršilni naslov v smislu ZIZ, s čimer izkazuje podlago za pridobivanje podatkov po določbah 4. člena ZIZ.

IP še dodaja, da v primeru, kadar upnik nima samostojne podlage za pridobivanje osebnih podatkov, ali podlage za posredovanje podatkov ne more predstavljati 10. člen ZOdv, bo podatke, potrebne za vodenje sodnega postopka v tujini lahko upnik pridobil preko sodišča, pred katerim se vodi postopek skladno z določbami predpisov, ki urejajo mednarodno pravno pomoč.

 

Lep pozdrav,

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka