Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 22.10.2017
Naslov: Objava telefonske številke javnega uslužbenca
Številka: 0712-1/2017/2066
Vsebina: Občine, Delovna razmerja, Svetovni splet
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete, ali sme delodajalec objaviti seznam službenih mobilnih številk svojih zaposlenih. Že nekaj časa vas v to silijo posamezni občinski svetniki. Na spletu imate objavljene direktne telefonske številke in elektronske naslove tistih zaposlenih, ki veliko komunicirajo s strankami. Pri objavi mobilnih številk pa ste prepričani, da bi zaradi objave prišlo do dodatne obremenitve zaposlenih s klici občanov zunaj delovnega časa.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju, na podlagi 7. točki prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

 

IP pojasnjuje, da imajo občine v večini primerov javno objavljeno številko telefonske centrale, preko katere se lahko posredujejo telefonski klici do vseh imetnikov internih telefonskih številk, številko faksa in elektronski naslov glavne pisarne, ki sta namenjena za sprejem in pošiljanje pošte, pomembne za delovanje organa, kakor tudi faks in elektronskih sporočil, naslovljenih na posamezne osebe.

 

Objava vseh internih telefonskih številk javnih uslužbencev, bi po mnenju IP pomenila prekomeren poseg v zasebnost in komunikacijsko zasebnost posameznih oseb, saj je javnost in odprtost delovanja organa zagotovljena preko zgoraj navedenih poti.

 

Vsak delodajalec pa lahko v skladu z ZVOP-1 po lastni odločitvi objavi (tudi na spletu) kontaktne podatke tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

IP najprej pojasnjuje, da so posamezniki, katerih osebni podatki se obdelujejo v konkretnem primeru, javni uslužbenci, za katere velja 38. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur.l. RS, št. 95/2007, v nadaljevanju ZSPJS), ki pravi, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.

 

Ob navedenem velja opozoriti tudi na določbo 3. odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 51/06 uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), iz katerega izhaja, da podatki o porabi javnih sredstev ali podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

IP je (sicer iz drugega dela svojih pristojnosti, ki zajema odločanje o dostopu do informacij javnega značaja na drugi stopnji) že velikokrat odločal o vprašanju javnosti osebnih podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Iz naših odločitev  tako izhaja, da sta najpogostejša razloga (oziroma pravni podlagi za objavo osebnih podatkov) ravno poraba javnih sredstev in podatki o javnih uslužbencih, povezani z delovnim razmerjem (na primer imena in priimki zaposlenih).

 

ZDIJZ namreč uvaja sistemsko dualnost osebnih podatkov, v teoriji znano kot delitev med t.i. varovanimi osebnimi podatki (njihovo razkritje je prepovedano) in nevarovanimi osebnimi podatki (podatki, ki se kvalificirajo kot osebni, pa se zaradi načela transparentnosti delovanja države in nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev, smejo razkriti javnosti). Zakonodajalec je namreč pretehtal in se odločil, da potreba po javnosti (nekaterih) osebnih podatkov določenih kategorij posameznikov prevlada nad izgubljenim delčkom zasebnosti teh posameznikov. Imena in priimki javnih uslužbencev, predvsem ko ti nastopajo v svoji uradni, službeni kapaciteti, zato ne morejo biti skriti očem javnosti, ki ima pravico bdeti nad njihovim delom.

 

IP meni, da se osebni podatki javnih uslužbencev v zvezi z njihovim delovnim razmerjem, ali kadar gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev (in če seveda ne obstajajo drugi zadržki iz ZDIJZ), lahko objavijo na spletni strani občine, pa za to ni potrebna osebna privolitev zaposlenih, saj za tovrstno obdelavo obstaja zakonska podlaga.

 

IP je v svoji odločbi št. 090-59/2009 z dne 13. 7. 2009 [1]  namreč zapisal, da je bilo z uvedbo ZDIJZ na zakonodajni ravni sprejeto »stališče, da konkretni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.«



V zvezi z objavljanjem podatkov o zaposlenih na spletni strani občin IP pripominja, da navajanje npr. imen, priimkov, nazivov delovnega mesta ipd. ni sporno, glede podatka o  telefonskih številkah pa je po mnenju IP v vsakem konkretnem primeru potreben premislek, ali gre dejansko za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V zgoraj navedeni odločbi je IP zavrnil zahtevo prosilca za dostop do službenih elektronskih naslovov, saj je ugotovil, da v konkretnem primeru »komuniciranje preko elektronske pošte ni obvezni sestavni del delovnega razmerja pri organu zaposlenih ortopedov ter da organ nima internih pravil, s katerimi bi omejil uporabo službenih elektronskih naslovov zgolj za službene namene. Upoštevaje navedeno imajo zaposleni v tem delu pravico do komunikacijske zasebnosti in posledično do tega, da njihovi elektronski naslovi oziroma direktne telefonske številke niso posredovani javnosti.«

 

Drugi odstavek 106. člena ZVOP-1 pa vsebuje določbo, ki dopušča, da upravljavci osebnih podatkov »javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, do uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil ta vprašanja.« Glede na to, da trenutno noben specialni zakon še ne ureja objave navedenih osebnih podatkov pod opredeljenimi pogoji, še vedno velja citirana določba ZVOP-1, ki jo lahko tako v vlogi delodajalca - upravljavca osebnih podatkov zaposlenih (in seveda upoštevajoč načelo sorazmernosti) uporabite pri presoji o upravičenosti objave kontaktnih podatkov določenih uslužbencev.

 

Iz navedenega izhaja, da je potrebno pred objavo osebnih podatkov, ki niso nesporni in že na prvi pogled povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma s porabo javnih sredstev, pretehtati, ali gre za varovane osebne podatke, ali pa je, nasprotno, njihova javna objava utemeljena in zakonita. Tudi v primeru, če ne gre za varovane osebne podatke, lahko organ pretehta, ali je objava telefonskih številk in elektronskih naslovov na internetu utemeljena glede na vpliv, ki bi ga lahko imela na delovanje organa (ti vplivi pa so lahko seveda tako pozitivni kot negativni).

 

IP zaključuje, da imajo organi javne oz. državne uprave, javno objavljeno številko telefonske centrale, preko katere se lahko posredujejo telefonski klici do vseh imetnikov internih telefonskih številk, številko faksa in elektronski naslov glavne pisarne, ki sta namenjena za sprejem in pošiljanje pošte, pomembne za delovanje organa, kakor tudi faks in elektronskih sporočil, naslovljenih na posamezne osebe. Objava internih telefonskih številk javnih uslužbencev, bi po mnenju IP pomenilo prekomeren poseg v zasebnost in komunikacijsko zasebnost posameznih oseb, saj je javnost in odprtost delovanja organa zagotovljena preko zgoraj navedenih poti. Namen uporabe navedenih komunikacijskih sredstev je namreč namenjen predvsem zagotavljanje hitrejšega in lažjega komuniciranja med uslužbenci, medtem ko je javnost delovanja organa zagotovljena z javno objavljenimi naslovi, telefonskimi številkami - centrala, številkami faksov in elektronske pošte.  Vsak delodajalec pa lahko v skladu z ZVOP-1 po lastni odločitvi objavi (tudi na spletu) kontaktne podatke tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev.

 

 

Pripravila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.
državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka

 

 


[1] https://www.ip-rs.si/ijz/prosilec-ortopedska-bolnisnica-valdoltra-985/?tx_jzdecisions_pi1%5Bsearch%5D=1&tx_jzdecisions_pi1%5Bsword%5D=090-59%2F2009