Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 20.06.2017
Naslov: Podatki, pridobljeni po ZDIJZ od UE
Številka: 0712-1/2017/1281
Vsebina: Upravne enote, Delovna razmerja, Statistika in raziskovanje, Sindikati
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

dne 13. 6. 2017 ste se obrnili na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje glede pridobitve podatkov v postopku po ZDIJZ od upravnih enot. Od upravnih enot v Sloveniji ste zahtevali naslednje podatke:

-       za vsakega zaposlenega na posamezni UE: naziv zaposlenega (samo naziv zaposlenega in ne številke, npr. svetovalec, in ne svetovalec I), plačni razred, bruto plača,

-       število zaposlenih na naslovni UE, št. uradniških delovnih mest, št. strokovno tehničnih delovnih mest, povprečna starost zaposlenih, povprečna delovna doba zaposlenih, povprečni plačni razred (z napredovanji), povprečna neto plača,

-       število dni odsotnosti zaradi bolezni in poškodb za vsa leta od 2006 dalje. Odsotnost naj bo razvidna za vsako leto in razdeljena na bolezni in poškodbe.

Navajate, da vam je na podlagi zaprosila za informacije javnega značaja, 37 od 58 UE posredovalo zahtevane podatke v želeni obliki. Podatke nameravate uporabiti za izdelavo analize, torej v raziskovalne namene.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter  2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

 

Podatki, na podlagi katerih posamezniki niso določljivi, niso osebni podatki, zato zanje režim varstva osebnih podatkov ne velja (t.i. anonimizirani podatki). Poleg navedenega pa so podatki o bruto plači, plačnem razredu in nazivu javnega uslužbenca po zakonu javni, tudi ko so posamezni javni uslužbenci na njihovi podlagi določljivi. V konkretnem primeru bi šlo za nezakonito obdelavo osebnih podatkov, če bi bilo iz posredovanih podatkov o: povprečni neto plači zaposlenega, povprečni starosti, povprečni delovni dobi, številu dni odsotnosti zaradi bolezni in poškodb mogoče določiti javnega uslužbenca, ki mu ta podatek pripada. V nasprotnem primeru pa, kot navedeno, ne bi šlo za osebne podatke, zato se za njihovo posredovanje po ZDIJZ ne bi bilo ovir z vidika varstva osebnih podatkov.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

IP pojasnjuje, da Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na: osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ v delu, ko gre za dostop informacij, ki vsebujejo osebne podatke napotuje na uporabo ZVOP-1.

 

ZVOP-1 v 6. členu določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju načeloma velja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, kadar obstaja podlaga v zakonu (prvi odstavek 9. člena ZVOP-1). Specialni zakon, ki v skladu z ZVOP-1 določa javnost določenih osebnih podatkov javnih uslužbencev je tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, po katerem so javni tudi tisti osebni podatki, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Glede plač javnih uslužbencev pa prvi odstavek 38. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, s sprem. in dop.; ZSPJS), določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Za konkretni primer je treba še dodati, da 17. člen ZVOP-1 v drugem odstavku določa, da se osebni podatki posredujejo uporabniku osebnih podatkov za namen obdelave iz prejšnjega odstavka (t.j. za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene) v anonimizirani obliki, če zakon ne določa drugače ali če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni predhodno podal pisne privolitve, da se lahko obdelujejo brez anonimiziranja.

 

Glede na zgoraj navedene podlage IP ugotavlja, da podatki, ki ste jih zahtevali, verjetno ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, konkretna presoja pa je na upravljavcu. Osebni podatki so namreč le tisti podatki, na podlagi katerih je posameznik vsaj določljiv. Podatki, ki lahko kažejo na posameznika v konkretnem primeru, so odvisni od konkretnih okoliščin – število zaposlenih na posamezni upravni enoti, vrste nazivov ostalih zaposlenih, itd. Ker je večina podatkov, ki ste jih zahtevali statistične narave, na podlagi katerih posamezniki verjetno niso prepoznavni, ti podatki sploh ne predstavljajo osebnih podatkov. Če gre torej za anonimizirane podatke, pa se ti lahko v skladu s 17. člen ZVOP-1 neovirano posredujejo za statistične namene. Da bi ugotovili, ali je na podlagi vrednosti iz rubrik, ki ste jih opredelili v svoji zahtevi, posameznik določljiv, bi bilo treba upoštevati okoliščine iz konkretne upravne enote. Takšna presoja pa je naloga upravljavca, IP pa jo lahko  opravi le v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ ali inšpekcijskega postopka po ZVOP-1.

 

Okoliščina, ali je na podlagi podatkov mogoče določiti posameznega javnega uslužbenca, pa ni relevantna za podatke, ki so po zakonu javni. Iz zahtevanih podatkov izhaja, da ste zahtevali naslednje podatke, ki so po zakonu javni:

-       naziv zaposlenega javnega uslužbenca,

-       plačni razred (z napredovanji),

-       bruto plača

Navedeni podatki bi bili zagotovo lahko razkriti javnosti, ne glede na to, ali je posamezni javni uslužbenec določljiv. Preostali zahtevani podatki: neto plača javnega uslužbenca, starost, povprečna delovna doba, število dni odsotnosti zaradi bolezni in poškodb, pa predstavljajo varovane osebne podatke in do njih prosilci po ZDIJZ niso upravičeni, kadar je mogoče prek prejetih podatkov določiti javnega uslužbenca.

 

Dodajamo še, da se bo dne 25. 5. 2018 pričela uporabljati Splošna Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov), ki bo »nasledila« ZVOP-1. Splošna uredba o varstvu podatkov glede anonimizirani podatkov enako določa, kot opisano v mnenju zgoraj. V uvodnem recitalu 26 Splošna uredba o varstvu podatkov poudari, da načel varstva podatkov ne bi smeli uporabljati za anonimizirane informacije, in sicer informacije, ki niso povezane z določenim ali določljivim posameznikom, ali osebne podatke, ki so bili anonimizirani na tak način, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni ali ni več določljiv. Ta uredba torej ne zadeva obdelave takšnih anonimiziranih informacij, vključno z informacijami v statistične ali raziskovalne namene.

 

Upamo da smo vam z našimi pojasnili uspeli pomagati.

 

Lep pozdrav,

 

Pripravil:

Anže Novak, univ. dipl. prav.

asistent svetovalca

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka