Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 12.04.2017
Naslov: Pridobivanje prometnih podatkov od operaterja na podlagi določb 2. odstavka 19. člena ZIN
Številka: 0712-1/2017/799
Vsebina: Inšpekcijski postopki, Telekomunikacije in pošta
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

prejeli smo vašo elektronsko pošto, v kateri nas prosite za mnenje glede pridobivanja prometnih podatkov od operaterja na podlagi določb drugega odstavka 19. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Kot ste pojasnili, Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) v tretjem odstavku 150. člena daje naročnikom možnost, da prepovedo uporabo svojih osebnih podatkov za klice, ki imajo komercialni ali raziskovalni namen. Kršitev takšne prepovedi je v 32. točki prvega odstavka 234. člena ZEKom-1 opredeljena tudi kot prekršek. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je od prijavitelja prejela podatek o datumu in uri klica ter številki, s katere je bil klic v komercialne namene opravljen (kljub prepovedi v imeniku). Zanima vas, ali lahko agencija v postopku inšpekcijskega nadzora pozove operaterja, ki storitve govornih klicev zagotavlja prijavitelju, da na podlagi drugega odstavka 19. člena ZIN kot dokaz o opravljenem klicu agenciji posreduje izpis tega klica, iz katerega bi bili razvidni čas in trajanje klica ter klicana in klicoča številka. Eden od operaterjev je namreč takšno vašo zahtevo zavrnil s sklicevanjem na 37. člen Ustave RS in posebno varstvo, ki ga prometni podatki uživajo po tem členu.

 

Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter  2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:

 

Informacijski pooblaščenec glede na ustaljeno ustavno-sodno prakso zastopa stališče, da predstavlja pridobivanje prometnih podatkov elektronskih komunikacij poseg v pravico do tajnosti občil (komunikacijske zasebnosti), ki jo varuje 37. člen Ustave RS. V sodbi Ustavnega sodišča Up-106/05[i] je sodišče presodilo, da poseg v svobodo komuniciranja ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja sodišča. Ustavno sodišče je zapisalo, da na področje komunikacijske zasebnosti sodijo v prvi vrsti podatki, ki se nanašajo na vsebino sporočila, ter v nadaljevanju izpostavilo, da je v teoriji zastopano stališče, da ni varovana zgolj vsebina komunikacije, temveč tudi okoliščine in dejstva, povezana s komunikacijo. Med te okoliščine in dejstva prav gotovo sodijo podatki o tem, kdo je komuniciral, kdaj in s kom, morda pa tudi druge okoliščine, kot je npr. vrsta uporabljene komunikacije.

 

AKOS lahko glede na določbe ZEKom-1 pridobiva prometne podatke v primerih, ko pride do sporov v zvezi z medsebojnim povezovanjem ali zaračunavanjem (torej sporov na relaciji naročnik-operater oz. medoperaterskimi spori; 6. odstavek 151. člena ZEKom-1), pri določbah o neželeni komunikaciji (158. člen) in imenikih (150. člen) pa zakonodajalec AKOS takšnega pooblastila ni podelil.

 

Glede na navedeno menimo, da bi AKOS za pridobitev podatkov o prometu potreboval sodno odredbo. Pri tem pa se sprašujemo, ali je pridobitev teh podatkov v zadevnih primerih sploh smiselna, primerna in sorazmerna. Podatek, da je bil v določenem trenutku opravljen klic iz ene številke na drugo namreč nič ne pove o vsebini same komunikacije in zato po našem mnenju nima posebne dokazne moči v smislu dokazovanja, da je bil opravljen telefonski klic z namenom neposrednega trženja kljub prepovedi naročnika. Kot zadosten razlog za sum, da je klic dejansko bil opravljen z določene številke, bi morala zadostovati izjava prijavitelja, po možnosti podkrepljena npr. s sliko telefonskega aparata, na katerem so prikazani dohodni klici, kar nenazadnje omogoča večina sodobnejših fiksnih, zlasti pa mobilnih aparatov. Nadaljnje ugotavljanje dejanskega stanja (kdo in kdaj je dejansko opravil klic in ali je res šlo po vsebini za neposredno trženje) pa bi moralo potekati pri samem zavezancu z uporabo pooblastil, ki jih imajo na voljo inšpektorji (zahteve po posredovanju pojasnil, izjav, zaslišanje ipd.) in ne s pridobivanjem prometnih podatkov.

 

 

S spoštovanjem,

 

Pripravil:
mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke


Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka

 


[i] Uradni list RS, št. 100/2008.