Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 22.12.2016
Naslov: Posredovanje OP bosanskemu odvetniku
Številka: 0712-1/2016/2625
Vsebina: Sodni postopki, Razno, Pridobivanje OP iz zbirk
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) ste dne 13. 12. 2016 naslovili vprašanje glede dopustnosti posredovanja osebnih podatkov odvetniški pisarni iz Bosne in Hercegovine, ki potrebuje podatke za zastopanje svoje stranke pri izterjavi terjatve na podlagi pravnomočne odločbe Temeljnega sodišča v Prijedoru.

 

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Posredovanje osebnih podatkov predstavlja obdelavo osebnih podatkov, za katero mora biti skladno z določbo 8. člena ZVOP-1 vedno podana pravna podlaga. Podrobneje so v pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodijo upravne enote razdelane v 9. členu ZVOP-1. Ta enako, kot 8. člen, v 1. odstavku določa zakon kot eno izmed dopustnih pravnih podlag.

 

Zakon o odvetništvu (ZOdv) v 10. členu nalaga državnim organom posredovanje osebnih podatkov odvetnikom, in sicer tistih podatkov, ki jih potrebujejo odvetniki pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. V 3. odstavku 1. člena določa, da se pravica opravljati odvetniški poklic pridobi z vpisom v imenik odvetnikov oziroma odvetnic. Navedeno pomeni, da bo lahko osebne podatke, ki jih potrebuje, po 10. členu ZOdv pridobil le tisti odvetnik, ki je vpisan v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije. Poleg tega je tudi v primerih, kadar odvetnik, vpisan v slovenski imenik odvetnikov, pridobiva osebne podatke za vodenje postopkov v tretjih državah, potrebno upoštevati določbe, ki se nanašajo na iznos osebnih podatkov, kadar iz predložene dokumentacije izhaja, da odvetnik podatkov ne bo obdeloval v Republiki Sloveniji, pač pa bo opravljal storitve v tretji državi.

 

Podlago za posredovanje osebnih podatkov bi bilo mogoče iskati tudi v določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki v 6. odstavku 4. člena določa, da je upravljavec podatkov ali zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati podatke iz 1. do 16. točke ter 18. in 19. točke prvega odstavka tega člena. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. Upoštevajoč besedilo navedene zakonske določbe, in sicer »ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada« bi tako navedena določba lahko predstavljala določbo zakona, skladno s katero se po 1. točki 70. člena ZVOP-1, lahko osebni podatki posredujejo v tretjo državo, ne glede na 1. odstavek 63. člena ZVOP-1. Vendar je pogoj za uporabo 6. odstavka 4. člena ZIZ, da upnik razpolaga z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu (ZIZ op. IP) predlagati izvršbo.

 

Glede na to, da IP ni pristojen za tolmačenje pogojev za izvršbo na podlagi tuje sodne odločbe, zgolj informativno pojasnjuje, da te določa 13. člena ZIZ, ki v 1. odstavku določa, da se sme izvršitev odločbe tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter izvršitev javne listine tujega upravnega in drugega organa dovoliti in opraviti v Republiki Sloveniji, če odločba ali javna listina izpolnjuje z zakonom, ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo ali s pravnim aktom Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, predpisane pogoje za priznanje. Drugi odstavek istega člena dalje določa, da če zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, predpisuje, da se odločba tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter javna listina tujega upravnega in drugega organa izvrši brez dovolitve, se izvršitev odločbe tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter izvršitev javne listine tujega upravnega in drugega organa sme opraviti v Republiki Sloveniji, če odločba ali javna listina izpolnjuje z zakonom, ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo ali s pravnim aktom Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, predpisane pogoje. Iz navedenih določb je tako mogoče izluščiti, da bo tuja sodna odločba lahko predstavljala izvršilni naslov po določbah ZIZ, če bo kot taka priznana v postopku po določbah Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP), oziroma brez dovolitve, če tako določa zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno. Za podrobnejša pojasnila v zvezi s priznavanjem sodb bosanskih sodišč in mednarodnih aktov, ki veljajo na tem področju, vam predlagamo, da se obrnete na Ministrstvo RS za pravosodje.  

 

Podatki, ki jih so potrebni za vodenje postopka v tretji državi se lahko državnim organom v tretji državi posredujejo tudi na podlagi in v skladu s katero od veljavnih evropskih konvencij o pravni pomoči. Tako bi na primer bilo dopustno posredovanje podatkov na podlagi ter skladno določbami Haaške Konvencije o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, ki, kot izhaja iz seznama držav podpisnic na povezavi https://www.hcch.net/en/states/hcch-members/details1/?sid=26 zavezuje tako Slovenijo, kot Bosno in Hercegovino.

 

 

Informacijska pooblaščenka
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.


Pripravila:
Katarina Medved
državna nadzornica
za varstvo osebnih podatkov