Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 04.12.2016
Naslov: Ali lahko UE občini posreduje OP
Številka: 0712-1/2016/2469
Vsebina: Občine
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je dne 1. 12. 2016 prejel vaše e-sporočilo, v katerem nas prosite za mnenje, ali je določba 21.a člena Zakona o lokalni samoupravi zadostna pravna podlaga, da upravna enota iz Registra stalnega prebivalstva občini na njen zahtevek posreduje podatke o naslovu stalnega in začasnega prebivališča občinskega svetnika, ki naj bi dejansko živel na območju druge občine. Občina podatke potrebuje zaradi ugotavljanja stalnega prebivališča v zvezi z opravljanjem funkcije občinskega svetnika (po Zakonu o lokalnih  volitvah). 

 

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A, v nadaljevanju: ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Pri presoji dopustnosti obdelave osebnih podatkov je treba upoštevati 8. člen ZVOP-1, ki določa splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in 9. člen ZVOP-1, ki določa pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor v skladu z 22. točko 6. člena ZVOP-1 sodijo tudi občine in upravne enote. Prvi odstavek 8. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, drugi odstavek istega člena pa določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Prvi odstavek 9. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

 

Prvi odstavek 9. člena ZVOP-1 napotuje na področni (specialni) zakon, v konkretnem primeru so to Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2 s spr., v nadaljevanju: ZLS), Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB3, s spr., v nadaljevanju: ZLV) in Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/2016 , v nadaljevanju: ZPPreb-1).

 

ZLV v 68.a členu določa, da mora kandidat imeti stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidira za člana občinskega sveta.

 

37.a člen ZLD določa, da članu občinskega sveta,  županu in podžupanu kot članu občinskega sveta preneha mandat:

-        če izgubi volilno pravico,

-        če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

-        če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,

-        če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana ob­činskega sveta, župana in podžupana (delno razveljavljena),

-        če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,

-        če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37.b člena tega zakona ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana.

Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka.

 

IP meni, da je zahteva občine po posredovanju podatkov o naslovu stalnega in začasnega prebivališča občinskega svetnika povezana z ugotavljanjem izgube volilne pravice. 5. člen ZLV v prvem odstavku določa, da ima pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. V četrtem odstavku istega člena pa ZLV določa, da ima volilno pravico iz prvega odstavka tega člena volivec v občini, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče.

 

Iz zgoraj navedenih določb izhaja, da občinski svetnik s spremembo stalnega prebivališča, če je novo stalno prebivališče izven občine, v kateri je bil izvoljen, izgubi volilno pravico, kar je po 37.a členu ZLS razlog za prenehanje mandata.

 

Na podlagi zgoraj navedenega IP zaključuje, da upravna enota lahko občini posreduje naslov stalnega prebivališča občinskega svetnika (ne pa tudi začasnega, če ga ima), če ga občina potrebuje za ugotavljanje tega, ali je članu občinskega sveta prenehal mandat. Pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov predstavlja 21.a člen ZLS, ki med drugim določa, da občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, in sicer o posameznikih pridobiva in obdeluje enotno matično številko občana, osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva oziroma datum smrti, podatke o osebnih vozilih, podatke o nepremičninah ter druge osebne podatke v skladu z zakonom. Občina pridobiva navedene osebne podatke neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo, na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, pa lahko občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. 34. člen ZPPreb-1 določa, da lahko podatke iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo upravne enote, ministrstvo, diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, policija in občinski inšpektorji za opravljanje svojih zakonskih nalog. Podatke lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki, ki imajo za uporabo podatkov podlago v zakonu ali mednarodni pogodbi oziroma imajo za uporabo in pridobivanje podatkov pisno privolitev posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

 

Lepo vas pozdravljamo,

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka