Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 16.11.2016
Naslov: Zasebni podatki na službenem računalniku
Številka: 0712-1/2016/2305
Vsebina: Delovna razmerja, Moderne tehnologije
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi s pravico delavca do vpogleda oziroma izbrisa zasebnih podatkov iz službenega računalnika, ki ga je delodajalec zapečatil zaradi suma kaznivega dejanja, storjenega s strani zaposlenega, kateremu je bil računalnik odvzet. Navajate, da sta dva delavca zaposlena pri vaši stranki napadla informacijski sistem vaše stranke, in sicer tako, da sta iz skupnega informacijskega sistema skopirala večje število poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov ter jih izvozila na službena računalnika (od tu dalje pa verjetno na zunanje nosilce podatkov). Vaša stranka torej sumi, da sta delavca storila kaznivo dejanje iz 221. člena KZ-1. Takoj, ko je delodajalec navedeno ugotovil, je delavcema vročil vabilo na zagovor zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter jima hkrati za čas trajanja postopka prepovedal opravljanje dela. Službena (prenosna) računalnika ter službena telefona sta bila delavcema odvzeta in v njuni prisotnosti zapečatena v škatlo, kar je bilo tudi zapisniško dokumentirano (na pečatenje delavca nista imela pripomb). Pri tem sta delavca navedla, da se na računalnikih nahajajo njuni osebni podatki (brez navedbe kaj konkretno in kljub temu, da pri delodajalcu velja izrecna prepoved zasebne komunikacije, nalaganja zasebnih programov, ipd.). Ker je v pripravi kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja, je za vas ključnega pomena, da se računalniki hranijo zapečateni do njihovega pregleda s strani organov pregona. Iz tega razloga (zlasti zaradi preprečitve nastanka škode vaši stranki) menite, da delavcema (še) niste dolžni omogočiti brisanja zasebnih podatkov iz službenega računalnika. Organi pregona bodo namreč morali vpogledati v službeni računalnik in ugotoviti, ali je prišlo do kopiranja podatkov iz službenega računalnika na zunanjo podatkovno enoto (trdi disk ali CD). Glede na navedeno vas zanima, ali s tem, ko (zaradi zaščite interesov vaše stranke in preprečitve nastale škode ter lažjega dokazovanja) vaša stranka zavrne (eventualno zahtevani) vpogled v računalnik s strani delavcev, kršite katerekoli predpise s področja varstva osebnih podatkov. Vaša stranka bi želela preprečiti, da bi delavca ob dostopu do službenega računalnika skušala zakriti sledi kaznivega dejanja, česar jim fizično vaša stranka ne more preprečiti (v koliziji sta torej dve ustavnopravno varovani kategoriji).

 

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Shranjevanje zasebnih datotek in podatkov na službenih računalnikih predstavlja obdelavo podatkov v smislu 1. odstavka 7. člena ZVOP-1, ki izključuje uporabo določb ZVOP-1 pri obdelavah (osebnih) podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo. Upoštevajoč navedeno IP tako meni, da v primeru zavrnitve zahteve delavca, da mu delodajalec omogoči pregled zasebnih vsebin ter izbris le-teh iz službenega računalnika, delodajalec ne more kršiti določb ZVOP-1. Opozoriti pa je, da lahko neupravičeno pregledovanje ter drugačno obdelovanje takšnih vsebin s strani delodajalca kljub temu predstavlja poseg v delavčevo pravico do zasebnosti.

 

V konkretnem primeru gre za podatke, ki so shranjeni na službenem računalniku, ki ga je zaposleni uporabljal očitno tudi v zasebne namene. Skladno z določbami ZVOP-1, katerega del so tudi določbe, ki se nanašajo na pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ter pravice posameznika zahtevati izbris osebnih podatkov, ZVOP-1 ne velja za vse obdelave osebnih podatkov, ampak zgolj za obdelave tistih osebnih podatkov, ki so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, se pravi v strukturiran niz podatkov. Prav tako predmet varstva po določbah ZVOP-1 niso obdelave podatkov, ki jih izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe.

 

IP glede na razpoložljive podatke ocenjuje, da shranjevanje zasebnih datotek in podatkov na službenih računalnikih predstavlja obdelavo podatkov v smislu 1. odstavka 7. člena ZVOP-1. Glede teh podatkov se delodajalec tako ne more šteti za upravljavca osebnih podatkov, ne more določati namenov in sredstev obdelave, posledično pa ga tudi ne zavezujejo določbe, ki se nanašajo na dolžnosti upravljavcev v zvezi s posameznikovo pravico do vpogleda v lastne osebne podatke (30. člena ZVOP-1) ter pravico do izbrisa osebnih podatkov (32. člen ZVOP-1). Upoštevajoč navedeno IP tako ocenjuje, da v primeru zavrnitve zahteve delavca, da mu delodajalec omogoči pregled zasebnih vsebin ter izbris le-teh iz službenega računalnika, delodajalec ne krši določb ZVOP-1.

 

Vendar je na tem mestu opozoriti, da navedeno ne pomeni, da so zasebne vsebine, shranjene na službenem računalniku, izvzete iz kakršnegakoli pravnega varstva. Pregledovanje ter drugačno obdelovanje takšnih vsebin s strani delodajalca bi lahko kljub temu predstavljalo poseg v delavčevo pravico do zasebnosti, prav tako pa ima delavec pravico do izbrisa oziroma zahtevati izbris teh vsebin iz službenega računalnika. V primeru, da delavec z delodajalcem ne bo dosegel sporazuma glede načina, kraja ter časa izbrisa zasebnih vsebin iz službenega računalnika, lahko to pravico delavec uveljavlja v okviru civilnopravnega sodnega varstva.

 

V upanju, da vam bo naš odgovor v pomoč, vas lepo pozdravljamo,

 

Informacijska pooblaščenka

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

 

Pripravila:

Katarina Medved

državna nadzornica

za varstvo osebnih podatkov