Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 23.10.2016
Naslov: Posredovanje OP krajevni skupnosti
Številka: 0712-1/2016/2151
Vsebina: Občine
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je dne 17. 10. 2016 prejel vaše e-sporočilo, v katerem navajate, da je Informacijski pooblaščenec eni od lokalnih skupnosti pred časom posredoval negativen odgovor na vprašanje, ali lahko občina pripravi in posreduje krajevni skupnosti (v nadaljevanju: KS) seznam 90-letnikov (ime, priimek, naslov in datum rojstva) za namen pošiljanja čestitk.

 

V zvezi z zgoraj navedenim zastavljate dopolnilno vprašanje: Ali lahko občina pripravi in posreduje KS seznam krajanov, starejših od npr. 75 let, skupaj z imenom, priimkom, naslovom, za potrebe organizacije praznovanja (prednovoletnega ali z drugo tematiko) za starejše? Podatka o rojstnem dnevu KS ne potrebuje (rojstni podatek je po vašem mnenju tisti, ki je varovan in omogoča identifikacijo). Pri tem poudarjate, da v primeru Občine Jesenice in vaših KS ne gre za dve (ali več) ločenih pravnih oseb, ker KS že vse od leta 2010 nimajo več statusa pravne osebe in so del občine (občina je tudi delodajalec sodelavcev, ki delujejo v KS kot strokovni sodelavci). V primeru organizacije praznovanja za starejše v KS gre za organizacijo in izvedbo programa, ki se izvaja na območju posamezne KS. KS sezname potrebuje za izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti, ki so bile nanjo prenesene s strani občine (z Odlokom o prenosu nalog v opravljanje krajevnim skupnostim ter v skladu s Statutom Občine Jesenice). Navajate, da v kolikor občini ni dovoljeno posredovati seznamov  za posamezno KS, bodo vse onemogočene pri izvajanju svojega že tradicionalnega programa, obenem pa bodo prikrajšani starejši (nekaterim praznovanje izredno veliko pomeni, saj so sicer osamljeni). Nemogoče pa je, da bi KS dobile ali naredile seznam, na podlagi katerega bi pošiljali vabila za praznovanje (KS štejejo namreč od 1000 -7500 prebivalcev, odvisno od posamezne KS).

 

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A, v nadaljevanju: ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

*****

 

Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek (1. in 2. točka 6. člena ZVOP-1).

 

Obdelava osebnih podatkov pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje (3. točka 6. člena ZVOP-1).

 

IP pojasnjuje, da so osebno ime, naslov in rojstni datum osebni podatki in da za določitev posameznika zadoščata že osebno ime in naslov. To pomeni, da so vsi našteti podatki varovani (ne le rojstni datum), če so del zbirke osebnih podatkov, katerih upravljavec je občina, zato je treba za njihovo obdelavo imeti ustrezno pravno podlago.  

 

Splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so določene v 8. členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, v drugem odstavku pa določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Ker je navedena določba splošne narave, so pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov posebej določene še v 9. členu ZVOP-1 za javni sektor, kamor glede na 22. točko 6. člena ZVOP-1 sodi tudi občina, in v 10. členu ZVOP-1 za zasebni sektor.

 

9. člen ZVOP-1 določa:

(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

(2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za  sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

 

Prvi odstavek 9. člena ZVOP-1 napotuje na področni (specialni) zakon, v konkretnem primeru je to Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2 s spr., v nadaljevanju: ZLS). V skladu s prvim odstavkom 18. člena ZLS se lahko na območju občine ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Na podlagi 19. člena ZLS je organ ožjega dela občine svet, statut občine pa lahko določi, da ožji del občine nima organa. Če s statutom občine niso ustanovljeni ožji deli občine ali če statut občine določi, da ožji del občine nima sveta, lahko občinski svet ustanovi krajevne, vaške ali četrtne odbore v skladu s tretjim odstavkom 30. člena ZLS. Ta med drugim določa, da lahko občinski svet kot svoja posvetovalna telesa z odlokom ustanovi tudi krajevne, vaške ali četrtne odbore.

 

S statutom občine se lahko določijo naloge ožjih delov občine, ki imajo svet, in se nanašajo na:

-        urejanje prostora,

-        zagotavljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja,

-        gradnjo in vzdrževanje cest in drugih javnih površin,

-        upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva ter

-        pospeševanje kulturnih, športnih in drugih društvenih dejavnosti.

Z odlokom se podrobneje določijo naloge in način izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka, ki se prenesejo v izvajanje svetu ožjega dela občine  (19.b člen ZLS). Statut občine lahko določi, da je ožji del občine pravna oseba javnega prava (19. c člen ZLS).

 

Občina Jesenice je na podlagi Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 101/2015, v nadaljevanju: Statut) ustanovila krajevne skupnosti. V skladu s Statutom je predstavniški organ posamezne krajevne skupnosti Svet krajevne skupnosti. Na podlagi Statuta so krajevne skupnosti pravne osebe javnega prava v okviru nalog, ki jih opravljajo samostojno, v skladu s tem statutom oziroma posebnim odlokom, v pravnem prometu nastopajo v svojem imenu in za svoj račun. Statut prav tako določa, da imajo krajevne skupnosti svoje statute, katerih določbe ne smejo biti v nasprotju z določbami statuta občine.

  

54. člen Statuta določa, da so zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. Krajevna skupnost sodeluje pri opravljanju javnih zadev v občini. Naloge krajevnih skupnosti so:

– na področju komunalnih javnih služb spremljajo stanje ter opozarjajo pristojne organe občine na potrebne ukrepe za zagotavljanje primernih življenjskih pogojev občanov,

– seznanjajo pristojne organe občine s problemi in potrebami prebivalcev krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja ter aktivno sodelujejo s pristojnimi organi pri reševanju problemov in potreb prebivalcev krajevne skupnosti,

– na področju družbenih dejavnosti sodelujejo s socialnimi službami, vzgojno varstvenimi, zdravstvenimi, kulturnimi in športnimi organizacijami, organizirajo sosedske pomoči in vzpodbujajo društvene dejavnosti,

– opravljajo določene naloge, ki se nanašajo na zaščito in reševanje, v skladu s pooblastili in zadolžitvami župana ali drugega pristojnega organa občine,

– po navodilih pristojnih organov opravljajo naloge pri pripravi in izvedbi volitev in referendumov ter zborov občanov,

– dajejo pobude in predloge za uresničevanje drugih skupnih interesov občanov v posamezni krajevni skupnosti,

– opravljajo druge naloge, ki jih določi občinski svet ali župan.

Skladno s 56. členom Statuta se naloge, ki jih izvajajo krajevne skupnosti, in način njihovega izvajanja podrobneje določijo z odlokom (56. člen Statuta).

 

Odlok o prenosu nalog v opravljanje krajevnim skupnostim (Uradni list RS, št. 93/1999, v nadaljevanju: Odlok) opredeljuje naloge iz pristojnosti Občine Jesenice, ki se v skladu z zakonom in statutom Občine Jesenice prenesejo na krajevne skupnosti. V 3. členu Odloka so navedene naloge s področja gospodarskih javnih služb, ki se prenesejo na krajevne skupnosti, v 4. členu naloge s področja varstva okolja, v 5. členu pa naloge s področja kulture in športa ter s področja povezovanja občanov v društva:

– sodelujejo z javnimi zavodi in društvi pri pripravi in izvajanju kulturnih in športnih ter drugih prireditev v občini,

– sodelujejo s turističnimi društvi in pospešujejo razvoj turizma v kraju,

– sodelujejo s humanitarnimi organizacijami in društvi pri izvedbi socialno-varstvenih projektov.

Iz 7. člena izhaja, da strokovno in administrativno pomoč pri izvedbi nalog, prenesenih na krajevne skupnosti, zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.

 

ZLS v 21. členu določa, da občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom, ter te naloge tudi navaja (med drugim občina pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem območju, pospešuje kulturnoumetniško dejavnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov). Pridobivanje in obdelavo osebnih podatkov ureja ZLS v določbah 21.a člena, ki med drugim določa, da občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, in da lahko občina zaradi izvajanja nalog iz svoje pristojnosti v skladu z nameni in pod pogoji določenimi v zakonu, posreduje pridobljene podatke fizičnim in pravnim osebam.

 

Matična občina torej lahko na zahtevo krajevne skupnosti tej posreduje osebne podatke iz svojih zbirk, vendar le, če je to potrebno za izvrševanje nalog iz pristojnosti krajevne skupnosti, ki so bile nanjo prenesene s strani občine, sicer pa samo z osebno privolitvijo posameznika. V kolikor v obravnavanem primeru, ko želi krajevna skupnost pridobiti osebne podatke starejših občanov za namen organizacije različnih praznovanj, občina oceni, da gre za dejavnost pospeševanja kulturnih, športnih in drugih društvenih dejavnosti ter sodelovanje pri pripravi in izvajanju kulturnih, športnih in drugih prireditev v občini, torej za nalogo, ki jo je občina prenesla na krajevno skupnost (če občina zakonito financira izvedbo takšne prireditve iz občinskih sredstev gre zelo verjetno za takšne vrste nalogo) je posredovanje tistih osebnih podatkov občanov krajevni skupnosti s strani občine, ki jih krajevna skupnost potrebuje za ta namen, dopustno. To pomeni, da bi Občina Jesenice, če tako presodi, lahko posredovala krajevni skupnosti osebna imena in naslove starejših prebivalcev, za katere krajevna skupnost pripravlja praznovanje, vendar pa je odgovornost za to presojo v vsakem primeru naloga občine. Krajevna skupnost pa osebnih podatkov, ki jih je prejela za namen organizacije praznovanj, ne sme uporabiti za noben drug namen.   

 

Lepo vas pozdravljamo,

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka

Pripravila:
dr. Monika Benkovič Krašovec,
državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov