Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 06.10.2016
Naslov: Zasebni videonadzor
Številka: 0712-1/2016/1990
Vsebina: Video in avdio nadzor, Razno
Pravni akt: Mnenje

Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) ste zaprosili za nasvet glede dopustnosti snemanja s kamero, ki jo je postavil sosed v prostorih svoje stanovanjske hiše, katere snemalno polje je po vašem mnenju usmerjeno predvsem na vaše dvorišče, v vašo hišo in zemljišče ob hiši, pri čemer predpostavljate še, da kamera, zlasti ob prižganih lučeh zazna tudi dogajanje v prostorih vaše hiše. Kot navajate, je sosed doslej gradbena dela na vaši nepremičnini beležil s fotoaparatom (obnova, zemeljska dela in tudi delavce, ki so dela izvajali) kljub temu, da ste ga večkrat opozorili in mu tovrstna ravnanja prepovedali. Zanima vas, ali je takšno poseganje v zasebnost dopustno? Komu lahko naznanite tovrstno slikovno snemanje in na kakšen način (če sploh) je dolžan odreagirati?

 

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju, na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Poseganje v zasebnost posameznikov s slikovnim snemanjem brez soglasja, kot ga opisujete zelo verjetno ni dopustno, ne pomeni pa kršitve ZVOP-1, če ga izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali druge domače potrebe.

 

Slikovno snemanje, ki se ne izvaja izključno za osebno rabo, družinsko življenje ali druge domače potrebe oziroma se izvaja tako, da se snema tudi druge ljudi izven meja zasebnih nepremičnin, brez njihovega dovoljenja ali vednosti in je s tem občutno poseženo v njihovo zasebnost, se lahko preganja v kazenskem postopku, ki se sproži s prijavo na policiji. Zoper tovrstna ravnanja pa se lahko vloži tudi odškodninsko tožbo na civilnem sodišču, pri čemer mora biti predhodno izkazan občuten poseg v zasebnost, o čemer presoja sodišče.

 

IP uvodoma poudarja, da ni pristojen za dajanje mnenj s celotnega področja varstva zasebnosti in osebnostnih pravic, na katere se nanašajo vaša vprašanja. IP lahko na podlagi pristojnosti, ki mu jih nalaga 49. člen ZVOP-1, daje zgolj neobvezna mnenja, pojasnila in stališča o vprašanjih s področja varstva osebnih podatkov, kar predstavlja le del človekove zasebnosti, ki ga Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami) ureja v 38. členu.

 

ZVOP-1 slikovnega snemanja za zasebno rabo izrecno ne ureja. ZVOP-1 v 74. do 77. členu ureja zgolj videonadzor, vendar je pred tem potrebno upoštevati splošna določila ZVOP-1, med njimi tudi izjeme pri uporabi tega zakona, ki so določene v 7. členu in v skladu s katerim se ZVOP-1 ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jih izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe, kamor sodi tudi slikovno snemanje na zasebni posesti posameznika. ZVOP-1 tako nedvomno ne posega v zasebno sfero v primerih, ko se posamezniki odločijo za videonadzor za domačo uporabo. Snemanje s kamero, ki ga sosed izvaja iz svoje hiše, se tako šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno uporabo in domače potrebe. Drugače bi eventualno lahko bilo zgolj v primerih, če bi sosed pri snemanju vaše nepremičnine hkrati izvajal tudi videonadzor javnih površin in posameznikov, ki bi se na javnih površinah znašli ali če bi zbirko osebnih podatkov (shranjene videoposnetke) posredoval naprej oziroma jih javno objavljal ali kako drugače nedovoljeno obdeloval. Poleg tega IP opozarja, da vsaka namestitev kamere v ali na lastni nepremičnini še ne pomeni nujno tudi obdelave osebnih podatkov, zlasti ne v primerih uporabe navideznih kamer, uporabe videonadzornega sistema tako, da se slikovno snemanje oseb ne shranjuje na snemalno napravo in posledično ne nastaja zbirka osebnih podatkov ipd.

 

Ne glede na vse zgoraj navedeno IP poudarja, da kljub dejstvu, da slikovnega snemanja na zasebni lastnini ZVOP-1 ne ureja, še ne pomeni, da sosed z opisanimi ravnanji (z ravnanji, ki ste jih opisali v zvezi s slikovnim snemanjem - fotografiranjem in snemanjem s kamero), ne krši vaše pravice do zasebnosti oziroma pravice posameznikov, ki so na slikovnih posnetkih določljivi. Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju KZ-1) v 138. členu omogoča sprožitev kazenskega postopka zoper tistega, ki občutno poseže v zasebnost posameznika z neupravičenim slikovnim snemanjem ali slikovnim posnetkom drugega ali njegovih prostorov brez njegovega soglasja oziroma zoper tistega, ki snemanje neposredno prenaša tretjim osebam ali jim tak posnetek prikazuje oziroma kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznanijo. Pregon zoper tovrstna ravnanja, ki občutno posežejo v zasebnost posameznika, se prične s podajo prijave na policijsko postajo. Izvajalec neupravičenega slikovnega snemanja je v skladu z navedeno določbo KZ-1 lahko kaznovan z denarno kaznijo ali celo z zaporom do enega leta. Poleg tega ima vsak posameznik v skladu s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo) pravico zahtevati, da kršitelj preneha z dejanjem, ki pomeni kršitev osebnostnih pravic in v ta namen vložiti tožbo na krajevno in stvarno pristojno sodišče, ki lahko odredi prenehanje dejanja (neupravičenega slikovnega snemanja) ali odstranitev njegovih posledic, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica. Tudi v tem primeru izvajalca neupravičenega slikovnega snemanja lahko doleti denarna kazen. O vsem tem pa presoja sodišče v ustreznih sodnih postopkih.

 

IP je na podobna vprašanja vašim, v preteklosti podal že več mnenj, prav tako je izdal smernice o videonadzoru, zato vas vabimo, da se v nadaljevanju seznanite tudi z njimi:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf

 

Lep pozdrav,

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka


Pripravil:
Petra Ratajec
državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov