Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 30.08.2016
Naslov: Objava podatkov o lobistih
Številka: 0712-44/2014/2
Vsebina: Moderne tehnologije, Društva, Statistika in raziskovanje
Pravni akt: Mnenje

V zaprosilu za mnenje ste zapisali, da želite skupaj z Inštitutom Jožef Štefan predstaviti novo javno dostopno platformo, ki bi vključevala povezave in predstavitve že javno dostopnih baz podatkov, in sicer PRS register, register lobistov in register lobističnih stikov. Z združevanjem baz želite prikazati:

-       Podjetja, v katerih so udeleženi lobisti in z njimi povezane osebe (izris grafa podjetij, kjer so lobisti udeleženi kot zastopniki, ustanovitelji ali člani, prikaz dejavnosti teh podjetij in prikaz poslov med proračunskimi uporabniki in temi podjetji);

-       Lobistične aktivnosti (vizualizacija lobističnih stikov z organi v katerih je potekalo lobiranje, kdo je bil lobiran, kdo je bil lobist, za katero organizacijo je potekalo lobiranje in za kakšen namen ter vizualizacijo poslov podjetij, kjer so udeleženi lobisti in lobističnih stikov na enem grafu).

Zavedate se problematike in omejitev glede osebnih podatkov, zato Pooblaščenca prosite za mnenje glede zakonitosti in primernosti objave posameznih baz podatkov in opisanih povezav. Pri tem ste poudarili, da je po vašem mnenju treba upoštevati prevladujoč interes javnosti po razkritju lobističnih in poslovnih povezav, poleg tega gre pri razkritju poslovanja podjetij lobistov z državo za porabo javnega denarja, podjetja pa tudi nastopajo na (javnem) trgu.

 

V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Pooblaščenec uvodoma poudarja, da t.i. register lobističnih stikov formalno ne obstaja. V mislih imate tako slej ko prej objavo prijav lobističnih stikov, za katero se je odločila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Glede na to, da zbirka formalno ni regulirana (njena vsebina, torej tudi vrste osebnih podatkov, ki bi bili po sili zakona javni oziroma javno dostopni, ni določena) in objava temelji na presoji KPK o obsegu prosto dostopne informacije o lobističnih stikih po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), Pooblaščenec na tem mestu opozarja, da objavljeni podatki vsaj v določenem delu morda presegajo dopustno meri po ZDIJZ (npr. če so navedeni domači naslovi lobistov). Ali in v kakšni meri gre v tem primeru za nedopusten poseg v varstvo osebnih podatkov bo Pooblaščenec presojal v inšpekcijskem postopku.

Glede uporabe poslovnega registra želimo spomniti na omejitev iskalnega kriterija, ki je določen z Zakonom o sodnem registru (ZSReg). 50. člen določa, da določbe tega zakona o javnosti sodnega registra ne veljajo za dostop do podatkov, ki niso vezani na posamezen subjekt vpisa, četudi je takšen dostop v centralni informatizirani bazi sodnega registra tehnično (programsko) mogoč. Tako nihče nima pravice do dostopa do podatkov, ki so shranjeni v centralni informatizirani bazi sodnega registra, na način, ki bi mu omogočal ugotovitev naslednjih dejstev:

1. ali je določena oseba ustanovitelj (družbenik) v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je ustanovitelj;

2. ali je določena oseba član uprave oziroma nadzornega sveta v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je član uprave oziroma nadzornega sveta.

 

Omejitev je določena z namenom uravnoteženja načela pravne varnosti s pravico posameznikov do varstva osebnih podatkov. Tako ste tudi pri zasledovanju razkrivanja informacij, ki naj bi bile v interesu javnosti, dolžni upoštevati zakonsko omejitev.

 

Tudi, če bi zakonska omejitev naknadno (po izdaji tega mnenja) odpadla, želi Pooblaščenec spomniti primarno na zakonodajalčevo ustavno dolžnost spoštovanja načela sorazmernosti. Varstvo osebnih podatkov je človekova pravica. Kadar kolidira z drugo pravico, je treba to drugo v sistemu pravic najprej ustrezno hierarhično umestiti. Če bi se pokazalo, da je človekova pravica do varstva osebnih podatkov v koliziji z drugo (tudi) človekovo pravico, presojamo, katera od njiju v določenem primeru pretehta. Pri tem je izjemnega pomena spoštovanje načela sorazmernosti.

 

Po členu 52(1) Listine Evropske Unije o temeljnih pravicah (Listina) se izvrševanje pravic, kot sta pravici iz členov 7 in 8 Listine[1], lahko omeji, če so te omejitve predpisane z zakonom, če spoštujejo bistveno vsebino teh pravic in svoboščin ter če so – ob upoštevanju načela sorazmernosti – potrebne in če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa. Vselej je torej treba preučiti, ali obstaja uravnoteženo razmerje med interesi, ki se zasledujejo z objavo in posegi v interese, ki z njo nastanejo. V zvezi s tem je SEU že presodilo, da morajo biti odstopanja in omejitve varstva osebnih podatkov strogo omejene na tisto, kar je nujno (sodba SEU Satakunnan Markkinapörssi in Satamedia, C-73/07, točka 56). SEU je v sodbi v zadevah C‑92/09 in C‑93/09 izrecno zapisalo, da ni mogoče določiti, da ima cilj preglednosti samodejno prednost pred pravico do varstva osebnih podatkov (kot je pred tem že presodilo v sodbi Komisija proti Bavarian Lager, C-28/08 P, točke od 75 do 79), tudi če gre za velike ekonomske interese.

 

V vidika prakse Pooblaščenca in slovenskih sodišč pa je smiselno opozoriti na vidik varstva osebnih podatkov ne le ob upoštevanju iskalnih kriterijev pač pa tudi z vidika (ne)dopustnosti nastanka nove zbirke (s povezavo in sicer posamičnih javno dostopnih podatkov; v PRS registru, registru lobistov in registru lobističnih stikov).

Upravno sodišče je s sodbo I U 1047/2010 z dne 22.06.2011 odločilo, da za vzpostavitev nove zbirke iz sicer že javno dostopnih podatkov zavezanec ni imel pravnega temelja. Sodišče je izrecno zapisalo, da je pri tem brezpredmetno, da so bili osebni podatki, ki jih je zavezanec uporabil za vzpostavitev nove zbirke prej že objavljeni v drugih javno dostopnih virih, saj ZVOP-1 glede tega ne določa nobene izjeme. Dejstvo je, da mora obdelavo osebnih podatkov določati bodisi posebni zakon, če pa take posebne pravne podlage ni, pa mora biti podana osebna privolitev posameznika.

Sodišče je izrecno poudarilo tudi to, da se ne strinja z navedbo zavezanca, da ker gre za podatke iz poslovne sfere ni mogoče govoriti o nobeni informacijski zasebnosti

 

Upravno sodišče RS je o dopustnosti povezave javnosti že dostopnih podatkov odločalo tudi v zadevi U 2477/2005 z dne 9.10.2007. V sodbi je med drugim zapisalo, da javnost določenih osebnih podatkov po določbah specialnih zakonov (na primer po Zakonu o gospodarskih družbah, Zakonu o sodnem registru) ne pomeni, da se ti osebni podatki lahko brez temelja, kot ga določa ZVOP-1, povežejo ali uporabijo za vzpostavitev in vodenje neke nove zbirke osebnih podatkov ter da se ti osebni podatki lahko naprej dajejo na razpolago tretjim.

 

Podobno je Ustavno sodišče v odločbi U-I-98/11 z dne 26.9.2012 zapisalo, da prvi odstavek 38. člena Ustave RS z namenom preprečitve nevarnosti, ki posameznikom preti v informacijski družbi zaradi prenosa informacij o njih, izrecno prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. To jamstvo prepoveduje prosto in nenadzorovano uporabo osebnih podatkov. Po ustaljeni dosedanji ustavnosodni presoji pomeni poseg v človekovo pravico do varstva osebnih podatkov vsakršna obdelava osebnih podatkov. To pomeni, da se smejo z zakonom določeni osebni podatki, z namenom, ki ga določi zakon (38/II. člen URS), obdelovati le, če je cilj (namen) tega posega ustavno dopusten (15/III. člen URS) in če je poseg skladen s splošnim načelom sorazmernosti (2. člen URS). Izrecno je Ustavno sodišče v citirani odločbi zapisalo, da dejstvo, da je določen osebni podatek z objavo v neki evidenci že postal dostopen javnosti, ne pomeni, da je s tem izgubil naravo osebnega podatka in da je odtlej dopustna vsakršna nadaljnja obdelava takšnega podatka. »To, da je podatek o lastniku javno dostopen v zemljiški knjigi, sicer pomeni, da ga sme vsakdo pridobiti in ga uporabljati skladno z namenom, zaradi katerega je javno dostopen, ne spreminja pa njegove narave. Tudi ko gre za javno dostopne podatke, je treba pri vsakokratnem načinu njihove obdelave izhajati iz namena, zaradi katerega so bili podatki določeni za javne. Prav v tem je smisel zahteve po zakonski določitvi namena vsake obdelave osebnih podatkov, tudi njihove objave v javni evidenc; namen namreč zarisuje meje dopustne obdelave.« Drugačno stališče bi pomenilo, da je ustavna zahteva po uzakonitvi namena obdelave osebnega podatka sama sebi namen, saj uzakonjeni namen ne bi več začrtoval (omejeval) obdelave osebnega podatka.

 

Glede na navedeno Pooblaščenec meni, da vaša namera, kot ste jo predstavili z vidika varstva osebnih podatkov, ni skladna z načelom sorazmernosti obdelave osebnih podatkov in predlaga, da namen (to je javni prikaz udeležbe posameznikov in ne pravnih oseb pri poslovnih povezavah podjetij z državo) prikažete na način, ki bo uravnotežil pravico javnosti, da se seznani z poslovnimi povezavami konkretnih podjetij z državo in istočasno ne bo posegal v varstvo osebnih podatkov posameznikov.

 

S spoštovanjem,

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka

 


[1] 7. člen (spoštovanje zasebnega in družinskega življenja); 8. člen (varstvo osebnih podatkov).