Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 19.06.2016
Naslov: Ugotavljanje stalnega prebivališča s pomočjo prič
Številka: 0712-1/2016/1318
Vsebina: Upravni postopki, Uradni postopki, Upravne enote
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je 16. 6. 2016 prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete, kako vas lahko Upravna enota vabi kot pričo v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča, saj menite, da gre pri tem za varovane osebne podatke. Sprašujete tudi, kako lahko upravna enota od 65 stanovalcev bloka naključno izbere prav vas, da ste priča v postopku.

 

V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

 

IP ugotavlja, da ima upravna enota kot pristojni organ na podlagi 8. člena ZPPreb pravico ugotavljati stalno prebivališče posameznika, pri tem pa lahko skladno s tretjim odstavkom 18. člena ZPPreb za to potrebne podatke zbira neposredno od posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, od stanodajalcev ali iz že obstoječih zbirk podatkov pristojnega organa in evidenc, ki jih na podlagi zakonov vodijo in upravljajo drugi upravljavci.

 

V postopku ugotavljanja stalnega prebivališča po ZPPreb upravna enota ugotavlja dejansko stanje tudi s pomočjo prič.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Pravica varstva osebnih podatkov je konkretizirana v ZVOP-1, ki je celovit in sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spadajo tudi upravne enote, izhaja iz določbe 9. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa (katerikoli) zakon. Tak področni zakon v konkretnem primeru predstavlja Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo in 111/07; v nadaljnjem besedilu ZPPreb), ki v 8. členu ureja postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, če pristojni organ podvomi, da posameznik stalno prebiva v naselju oziroma na naslovu, kjer je prijavil stalno prebivališče, oziroma je obveščen, da tam ne prebiva stalno. V tem primeru pristojni organ uvede postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča, v okviru katerega lahko ugotavlja in izvaja ustrezne dokaze in nato ugotovljeno prebivališče tudi vpiše v register stalnega prebivalstva.

 

Prav v zvezi z zagotavljanjem točnosti podatkov v registru stalnega prebivalstva, pa lahko pristojni organ po določbi tretjega odstavka 18. člena ZPPreb zbira osebne podatke ali neposredno od posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo in od stanodajalcev ali pa iz že obstoječih zbirk podatkov pristojnega organa in evidenc, ki jih na podlagi zakonov vodijo in upravljajo drugi upravljavci. Pri tem pristojni organ o zbiranju osebnih podatkov od stanodajalcev ali iz že obstoječih zbirk podatkov po določbi petega odstavka 18. člena ZPPreb ni dolžan obvestiti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.

 

V postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča je upravna enota dolžna voditi postopek po določilih Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) in v okviru načela materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Skladno z drugim odstavkom 164. člena ZUP se kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Ker je priča lahko vsaka fizična oseba, ki je sposobna zaznati dejstvo, o katerem naj priča in to zaznavo obnoviti (prvi odstavek 181. člena ZUP), vas je upravna enota povabila kot pričo v postopku, vi pa morate ravnati skladno z določbami ZUP, ki urejajo pričanje (dolžnost odzvati se na vabilo, priti na zaslišanje, govoriti resnico, itd.; 182. in 185. člen ZUP).

 

V upanju, da smo vam z našimi pojasnili pomagali, vas lepo pozdravljamo.

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka

Pripravila:
Karolina Kušević, univ. dipl. prav.
asistentka svetovalca IP