Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 11.05.2016
Naslov: Posredovanje OP prejemnikov denarne pomoči članom občinskega sveta
Številka: 0712-1/2016/1044
Vsebina: Občine
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je, dne 28. 4. 2016, prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem ste navedli, da je bila na seji občinskega sveta dana pobuda, da svetnike seznanite s podatki o prejemnikih denarnih pomoči, ki jih prejemajo iz občinskega proračuna (enkratna denarna pomoč, subvencionirana najemnina za tržna stanovanja). Sprašujete nas, ali je dopustno posredovanje navedenih podatkov občinskim svetnikom in kateri so ti podatki?

 

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

V skladu s 1. odst. 21.a čl. Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO, v nadaljevanju ZLS) lahko občina za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti (21. čl. ZLS) pridobiva osebne podatke, ki so navedeni v 2. odst. 21.a čl. ZLS.

 

Kako bo občina znotraj sebe uredila dopustnost dostopa do pridobljenih osebnih podatkov, pa je odvisno od notranjih aktov občine. Občinski svetniki imajo torej pravico obdelovati osebne podatke vseh prejemnikov občinskih sredstev pod pogojem, da to izhaja iz organizacije dela oz. nalog občinskega sveta, kot jih urejajo interni akti upravljavca (npr. poslovnik občinskega sveta).

 

IP v zvezi z vprašanjem, kateri so osebni podatki, ki jih je dopustno obdelovati na seji občinskega sveta (ki je načeloma javna), primarno pojasnjuje, da je IP pritožbeni organ v postopku z zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, zato sme, skladno z načelom zakonitosti, ukrepati le, če organ o zahtevi, vloženi na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), po preteku dvajsetih delovnih dni od prejema popolne zahteve ne odloči v skladu z ZDIJZ (niti ne posreduje zahtevanih dokumentov niti ne izda odločbe) ali če organ zahtevo zavrne. Posledično vam v tem delu ne moremo podati mnenja, ki bi utegnilo biti prejudicialno v vašem konkretnem primeru in zgolj pojasnjujemo, da je za tolmačenje ZDIJZ (vpr. točno kateri osebni podatki predstavljajo informacije javnega značaja) pristojno Ministrstvo za javno upravo. Iz istega razloga IP tudi ne more podati mnenja, ali so občinski svetniki upravičeni zahtevati navedene podatke v postopku po ZDIJZ.

 

Ob tem IP zgolj pojasnjuje, da so v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ informacije, ne glede na obstoj katere izmed izjem od prostega dostopa (1. odst. 6. čl. ZDIJZ), prosto dostopne:

- če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače;

- če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

 

IP torej zgolj na načelni ravni pojasnjuje, da je dopusten dostop do osebnih podatkov, kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev (1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ). O tem je IP tudi že izdal svoje neobvezno mnenje, ki je objavljeno na naši spletni strani in se nahaja na spodnjem naslovu:

 

-       Mnenje št. 0712-665/2007/2 z dne 18. 7. 2007: https://www.ip-rs.si/vop/dostop-do-prejemnikov-subvencij-preko-interneta-999/?tx_jzvopdecisions_pi1[highlightWord]=kmetijstvo

Kadar gre torej za podatke v zvezi s porabo javnih sredstev, so le ti prosto dostopni, četudi bi sicer šlo za varovane osebne podatke.

 

IP torej podaja odgovor (le) v delu, ki se nanaša na vprašanje dopustnosti dostopa članov občinskega sveta do osebnih podatkov prejemnikov denarnih pomoči.

 

Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, določa ZVOP-1 v 9. čl., ki v 1. odst. določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. A contrario, v kolikor zakon ne določa pravne podlage ali možnosti za podlago v soglasju za obdelavo določenega osebnega podatka, le ta ni dopustna. V predmetni zadevi predstavlja pravno podlago 1. odst. 21.a čl. ZLS, ki določa, da občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti (21. čl. ZLS), jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. 2. odst. 21.a čl. ZLS določa katere osebne podatke lahko občina pridobiva in obdeluje. V predmetni zadevi je torej upravljavec osebnih podatkov občina, ki lahko za dosego zakonsko opredeljenih namenov (21. čl. ZLS) obdeluje osebne podatke. Kako bo občina znotraj sebe uredila dopustnost dostopa do pridobljenih osebnih podatkov, pa je odvisno od notranjih aktov občine. Gre torej za obdelavo osebnih podatkov znotraj upravljavca. IP pojasnjuje, da imajo občinski svetniki v okviru svojih nalog oz. za namen izvajanja teh nalog pravico obdelovati osebne podatke tiste osebne podatke, ki jih za svoje delo potrebujejo, a le pod pogojem, da interni akti upravljavca (npr. poslovnik občinskega sveta) tako določajo. V nasprotnem primeru te pravice nimajo.

 

 

Prijazen pozdrav,

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka


Pripravil

Jan Merc, univ. dipl. prav.

asistent svetovalca IP