Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 14.04.2016
Naslov: Dostop občinskega svetnika do zbirk osebnih podatkov redarstva
Številka: 0712-1/2016/878
Vsebina: Občine
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše vprašanje o tem, ali je občinski svetnik pristojen za spremljanje redarjev pri izvajanju redarskega nadzora mirujočega prometa v občini Hrastnik. Zastavlja se vam vprašanje o zakonitosti izvedenih postopkov (obdelavi osebnih podatkov, samostojnosti občinskega redarja kot pooblaščene uradne osebe, diskrecijski pravici). Navajate še, da ne morete prevzeti odgovornosti za zagotavljanje varnosti občinskega svetnika pri izvajanju postopkov občinskega redarja. Zaradi navedenega nas prosite za mnenje glede spremljanja občinskega redarja pri delu s strani občinskega svetnika, ki nima pooblastil za izvajanje nalog občinskega redarstva.

 

V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

 

Občinski svetnik je upravičen do podatkov (tudi osebnih), kadar jih potrebuje za izvrševanje svojih pristojnosti (iz 29. člena ZLS) – torej v primeru, ko o zadevi oz. vlogi odloča občinski svet ali kadar je iz zadeve oz. vloge razvidno, da prosilec želi obravnavo na občinskem svetu. Če bi osebne podatke želel zgolj iz radovednosti, ne pa tudi, ker bi bili potrebni, zaradi izvrševanja njegovih konkretnih nalog in pristojnosti, do njih po mnenju IP ne bi bil upravičen. Če obstaja dvom v zakonitost odločitve redarstva, lahko občinski svetnik zahteva nadzor npr. s strani direktorja občinske uprave, notranje revizije, nadzornega odbora občine in s strani državnih organov, ki tovrsten nadzor opravljajo v okviru svojih zakonskih pooblastil.

  

 

Obrazložitev:

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je pristojen za podajo neobvezujočega mnenja zgolj v delu, ki se nanaša na zakonitost dostopa občinskega svetnika do osebnih podatkov iz zbirk osebnih podatkov, ki jih obdeluje redarstvo oz. redar pri svojem delu.

 

Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor se uvrščajo tudi občine, daje 9. člen ZVOP-1. Obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju je dopustna, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika (prvi odstavek 9. člena ZVOP-1).

 

Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov s strani občinskega sveta je v konkretnem primeru Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10; ZLS) v povezavi z ustreznimi podzakonskimi akti in z akti posamezne občine. ZLS tako naloge in pristojnosti občinskega sveta, kot najvišjega organa odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine, določa v 29. členu, v skladu s katerim je občinski svet pristojen za:

-        sprejem statuta občine;

-        sprejem odlokov in drugih občinskih aktov;

-        sprejem prostorskih in drugih planov razvoja občine;

-        sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa;

-        imenovanje in razreševanje članov nadzornega odbora ter članov komisij in odborov občinskega sveta;

-        nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;

-        odločanje o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni s tem zakonom drugače določeno;

-        imenovanje in razreševanje članov sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;

-        odločanje o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.

Občinski svet odloča tudi o na občino z zakonom prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.

Občinski svetnik je upravičen do podatkov (tudi osebnih), če oziroma kadar jih potrebuje za izvrševanje svojih pristojnosti (iz 29. člena ZLS) - torej v primeru, ko o zadevi oz. vlogi odloča občinski svet ali kadar je iz zadeve oz. vloge razvidno, da prosilec želi obravnavo na občinskem svetu (ko prosilec vlogo naslovi na konkretnega občinskega svetnika, na vse občinske svetnike ali na občinski svet, ali ko je iz vsebine vloge nedvoumno razvidna njegova volja, da želi s svojo situacijo seznaniti določenega občinskega svetnika, vse občinske svetnike ali občinski svet). Če bi osebne podatke želel zgolj iz radovednosti, ne pa tudi, ker bi bili potrebni, zaradi izvrševanja njegovih nalog in pristojnosti kot člana kolektivnega organa občine, do njih po mnenju IP ne bi bil upravičen. Če obstaja dvom v zakonitost odločitve občinske uprave, lahko občinski svetnik zahteva nadzor npr. s strani direktorja občinske uprave, notranje revizije, nadzornega odbora občine in s strani državnih organov, ki tovrsten nadzor opravljajo v okviru svojih zakonskih pooblastil.

 

 

Lep pozdrav,

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka