Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 17.02.2016
Naslov: Oglaševanje prek TV sprejemnika
Številka: 0712-1/2016/409
Vsebina: Moderne tehnologije, Neposredno trženje, nagradne igre
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec je prejel vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje glede dopustnosti oglaševanja prek televizijskega sprejemnika. Pojasnili ste, da ste pri gledanju televizije na svoj digitalni kabelski sprejemnik dobili tekstovno obvestilo (t.i. bmail) s strani vašega operaterja, šlo pa je za oglasno sporočilo o njihovi ponudbi mobilnih paketov in vinjete na obroke. Ker obvestilo ni bilo tehnične narave v zvezi z vašim paketom kabelske televizije, vas je obvestilo zmotilo in vznemirilo, saj gre po vašem mnenju za nezaželeno oglasno sporočilo, za kar nikoli niste dali soglasja, niti vas nikoli niso na kakršen koli način vprašali za dovoljenje, niti niso ponudili možnosti odjave od tovrstnih sporočil.  Pozanimali ste se pri operaterju, kjer so vam odgovorili, da se obveščanja na sprejemnikih ne more izklopiti, splošni pogoji operaterja pa naj bi navajali, da: »O vseh informacijah, dogodkih in postopkih v okviru naročniškega razmerja je naročnik lahko obveščen s klicem naročniške službe izvajalca ali preko broadcast maila (bmail), ki je v meniju digitalnega sprejemnika ponazorjen z grafičnim simbolom kuverte ali z OSD-jem (tekstovni prikaz na zaslonu) ter preko spletnih strani izvajalca.« Obvestila naj bi bila zgolj informativne narave in z njimi naj bi želeli vse naročnike obveščati o novostih in spremembah, ne pa nadlegovati z nezaželenimi reklamnimi sporočili. Zanima vas, ali obstaja zakon, ki ureja nezaželeno obveščanje (oglaševanje) preko digitalnih sprejemnikov, podobno kot velja za nezaželena e-mail sporočila? Če temu ni tako predlagate, da se to vprašanje zakonsko (enotno) uredi.

 

 

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Informacijski pooblaščenec meni, da je treba pri izvajanju neposrednega trženja prek televizijskega sprejemnika z uporabo t.i. bmail (broadcast mail) sporočil upoštevati določbe 3. odstavka 158. člena ZEKom-1.

 

Uvodoma je treba preučiti, ali je tovrstno oglaševanje urejeno v slovenski zakonodaji. Področje neposrednega trženja s pomočjo elektronskih komunikacij v Sloveniji urejajo trije zakoni, dva specialna (Zakon o elektronskih komunikacijah in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu) ter sistemski zakon (Zakon o varstvu osebnih podatkov).

 

Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US in 81/15) - neuradno prečiščeno besedilo ZEKom-1) v 158. členu ureja področje nezaželenih komunikacij in sicer določa naslednje:

 

158. člen

(neželena komunikacija)

(1) Uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja je dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku.

(3) Uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje z uporabo elektronskih komunikacij (npr. govorni telefonski klici), kakor so določena v prejšnjih dveh odstavkih, je dovoljena le s soglasjem naročnika ali uporabnika. Zavrnitev soglasja mora biti za zadevnega naročnika ali uporabnika brezplačna.

(4) Prvi in tretji odstavek tega člena se uporabljata za naročnike, ki so fizične osebe.

(5) Prepovedano je pošiljanje elektronske pošte za namene neposrednega trženja v nasprotju z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu, tako, da se skrije ali prikrije identiteta pošiljatelja, v imenu katerega se sporočilo pošilja, in brez veljavnega naslova, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo za prenehanje pošiljanja takih sporočil. Prav tako je prepovedano pošiljanje elektronske pošte za namene neposrednega trženja, ki vabi prejemnike, da obiščejo spletne strani, ki so v nasprotju s prej navedenim zakonom.

(6) Kadar se pošiljajo komercialna sporočila po elektronski pošti v nasprotju z določbami tega člena in gre hkrati tudi za nezaželeno elektronsko pošto v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, se uporabijo določbe tega zakona. Določbe tega zakona se uporabljajo tudi, kadar se pošiljajo komercialna sporočila po elektronski pošti v nasprotju z določbami tega člena in gre hkrati tudi za nezaželeno elektronsko pošto v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu.

(7) Ne glede na morebitni postopek nadzora zaradi kršitev določb tega člena ima pravni interes za vložitev civilne tožbe oziroma začasne odredbe zoper kršitelja določb tega člena vsaka s kršitvijo oškodovana fizična ali pravna oseba, tudi izvajalec storitev, ki ščiti svoje poslovne interese in interese svojih strank.

 

Izvajanje neposrednega trženja z uporabo drugačnih sredstev, kot so navedena v 1. odstavku 158. člena ZEKom-1, in kamor lahko po mnenju Informacijskega pooblaščenca štejemo tudi izvajanje neposrednega trženja prek digitalnih tv sprejemnikov z uporabo t.i. bmail sporočil, je glede na določbe 3. odstavka 158. člena dovoljena le s soglasjem naročnika ali uporabnika. Zavrnitev soglasja mora biti za zadevnega naročnika ali uporabnika brezplačna.

 

Pri tem je seveda pomembna vsebina sporočila, kjer je, kot navajate, šlo za oglasno sporočilo o njihovi ponudbi mobilnih paketov in vinjete na obroke. Informacijski pooblaščenec meni, da določbe splošnih pogojev, ki vam jih je navedel operater v svojem odgovoru, ni mogoče šteti kot pravne podlage za izvajanje neposrednega trženja, saj takšnega sporočila ni mogoče šteti kot »informacijo, dogodek in postopek v okviru naročniškega razmerja«. Kot tudi sami navajate, bi med tovrstna sporočila sodila npr. obvestila o tehničnih težavah pri delovanju omrežja, obvestila o nadgradnjah digitalnega sprejemnika in podobno. Informacije o ponudbi paketov in s tem povezane ugodnosti pa je treba šteti za neposredno trženje.   

 

Operater bi moral za sporočila, ki so očitno komercialne vsebine in jih lahko štejemo za neposredno trženje, glede na določbe 3. odstavka 158. člena ZEKom-1 pridobiti vaše soglasje.

 

Pri tem vas moramo opozoriti, da je za nadzor omenjenega člena ZEKom-1 pristojna Agencija RS za komunikacijska omrežja in storitve (www.akos.si), na katero se lahko obrnete s prošnjo za mnenje oziroma predlogom za uvedbo inšpekcijskega postopka.

 

 

S prijaznimi pozdravi,

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

pooblaščenka

 

 

Pripravil:

mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke.