Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 04.02.2016
Naslov: Razkritje podatkov o otroku kot zavezancu za cepljenje in starših zdravniku s strani inšpektorja
Številka: 0712-1/2016/294
Vsebina: Inšpekcijski postopki
Pravni akt: Mnenje

Pri Informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju IP) smo dne 26. 1. 2016 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem (povzetek), ali mora inšpektor pri Zdravstvenem inšpektoratu RS (po 16. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru - ZIN) nasproti zdravniku varovati identifikacijske osebne podatke otroka in njegovih staršev, ki jih je zdravnik prijavil zaradi opustitve obveznega cepljenja. Nekateri starši namreč inšpektorju navedejo, da zdravnik ni izpolnil pojasnilne dolžnosti v zvezi s cepljenjem, inšpektor pa zdravnika zaprosi za opredelitev do navedb staršev.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

 

Dopustno je, da inšpektor zdravniku v zaprosilu za opredelitev glede spornega vprašanja izpolnitve zdravnikove pojasnilne dolžnosti, razkrije identifikacijo otroka in njegovih staršev, ki so neupravičeno zavrnili obvezno cepljenje otroka.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Inšpektor ni dolžan varovati vseh informacij v zvezi z inšpekcijskim nadzorom (absolutnega varstva ZIN ali drug zakon ne zahteva), poleg tega je njegova dolžnost odvisna od vrste in namena posredovanja informacij ter od tega, komu in v kakšnih okoliščinah se informacije posredujejo. ZIN v 16. členu ureja dve vrsti inšpektorjevih dolžnosti:

-       varovanje poslovne skrivnosti in drugih tajnosti (tu so mišljeni podatki, ki jih nek področni zakon posebej opredeljuje kot tajne, npr. Zakon o tajnih podatkih) in

-       varovanje tajnosti vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.

Po posebnih predpisih je inšpektor dolžan varovati tudi druge informacije (na primer varovane osebne podatke po ZVOP-1, če za razkritje ni pravne podlage).

 

Ker gre v konkretnem primeru za razkritje identifikacijskih podatkov o kršitelju (to so otrokovi starši) in ne o prijavitelju (to je zdravnik ali izvajalec zdravstvene dejavnosti), je očitno, da ne gre za razkrivanje »poslovnih skrivnosti« ali »drugih tajnosti« ali »vira prijave«. Zdravnik v tem primeru nastopa le kot oseba, ki verjetno pozna dejstva, od katerih je odvisna odločitev v inšpekcijskem postopku. Po mnenju IP tudi ne gre za razkrivanje »vira drugih informacij, na podlagi katerih inšpektor opravlja inšpekcijski nadzor«:

-       ker so s to določbo mišljene informacije o dejstvih glede kršitve predpisov, tj. v breme kršitelja in ne v breme prijavitelja;

-       ker je namen te določbe zlasti v varovanju prijaviteljev in drugih virov obremenilnih informacij nasproti kršitelju (v konkretnem primeru je vir informacij sam kršitelj, varovan pa je zdravnik);

-       ker inšpektor ne opravlja inšpekcijskega nadzora nad zdravnikom, pač pa nad oziroma zoper starše;

-       ker z razkritjem identitete otroka oziroma njegovih staršev (ta je namreč nujna za pripravo odziva na inšpektorjevo zaprosilo) inšpektor neposredno in izrecno ne razkrije vira informacij, saj bi te informacije (tj. o domnevni pomanjkljivi pojasnilni dolžnosti) lahko sporočila tudi kakšna druga oseba. Inšpektor z razkritjem identitete le omogoči nezanesljivo sklepanje, da so vir informacij lahko starši.

 

Poleg navedenega so po mnenju IP v konkretnem primeru izpolnjeni tudi pogoji po četrtem odstavku 9. člena ZVOP-1, ki izjemoma dopušča razkritje osebnih podatkov, če je to nujno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog in obveznosti javnega sektorja (v konkretnem primeru inšpektorata in javnega zdravstvenega zavoda), če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pod pogojem, da je zdravnikova opredelitev do navedb o pomanjkljivi pojasnilni dolžnosti relevantna za odločitev o inšpekcijskem nadzoru (v to se IP ne more spuščati, ker za to ni pristojen), je razkritje identitete otroka ali staršev nujna za zdravnikovo opredelitev do zatrjevane pomanjkljivosti, saj brez tega zdravnik ne more identificirati izvedene zdravstvene oskrbe (kar vključuje tudi zdravstveno dokumentacijo). Brez identifikacije dogodka in oseb pa opredelitev ni možna, saj se pričakuje, da je ta konkretna ter individualizirana in ne splošna ali pavšalna. Poseg v upravičene interese posameznika (tj. otroka in staršev) pa je pri tem minimalen, saj gre za osebe, ki so že bile v obravnavi pri zdravniku in ta z njihovimi identifikacijskimi ter drugimi podatki že razpolaga oziroma še več, jih je sam posredoval pristojnemu inšpektoratu.

 

Seveda zgoraj navedeno ne velja, če iz okoliščin nekega konkretnega primera izhaja, da zdravnik za konkretno individualno opredelitev do navedb o pomanjkljivo izpolnjeni pojasnilni dolžnosti, sploh ne potrebuje podatka o identiteti staršev oziroma otroka (ker na primer z gotovostjo ve, za kateri primer gre).

 

Lepo vas pozdravljamo.

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka

 

Pripravil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca