Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 10.11.2015
Naslov: Sklep o dedovanju v postopkih uveljavljanja v njem pridobljenih pravic
Številka: 0712-1/2015/2844
Vsebina: Bančništvo, Razno, Zbirke osebnih podatkov
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste po umrlem očetu prejeli sklep o dedovanju. V njem so zapisani vaši, bratovi in mamini podatki z opisano zapuščino. Sklep o dedovanju zahtevajo vsi, kjer »zadeve« urejate: zavarovalnica za zavarovanje avtomobila, za prenos lastninske pravice za avto, razna podjetja za urejanje trajnikov (elektro, komunala, energetika....). Na okrajnem sodišču so vam povedali, da ne dajejo nobenih potrdil, sklepov, iz katerih ne bi bila razvidna zapuščina vseh družinskih članov. Sprašujete nas, ali je res potrebno, da za urejanje »zadev« na razna podjetja posredujete tudi podatke o vaši mami in bratu?

 

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Ustava Republike Slovenije v 33. členu določa, da je zagotovljena pravica do osebne lastnine in dedovanja. Ta ustavna pravica (dedovanje) se izvršuje preko Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78 in Uradni  list RS, št. 17/91-I, 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 82/94 – ZN, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ in 31/13 – odl. US; v nadaljevanju: ZD). ZD torej predstavlja področni predpis, ki ureja materijo dedovanja.

 
Ko sodišče po postopku, ki ga določa ZD, ugotovi, katerim osebam gre pravica do dediščine, jih s sklepom o dedovanju razglasi za dediče. Ta sklep mora obsegati:


1) priimek in ime (tudi prejšnje priimke) pokojnika ter ime njegovega očeta, poklic, datum rojstva in državljanstvo pokojnika, za umrlo poročeno žensko pa tudi dekliški priimek;

2) navedbo nepremičnin s podatki iz zemljiških knjig, ter navedbo premičnin, sklicujoč se na popis;

3) priimek in ime ter poklic in stalno prebivališče dediča, razmerje dediča do zapustnika, ali deduje kot zakoniti ali kot oporočni dedič, če je več dedičev, pa tudi njihov dedni delež;

4) ali je določitev dediča odložena;

5) ali je dedičeva pravica odložena zaradi tega, ker še ni prišel čas, ali je omejena na določen čas, ali je odložena zaradi neizpolnjenega pogoja ali odvisna od razveznega pogoja oziroma naloga, ki ga je šteti za razvezni pogoj, ali je omejena s pravico užitka in v čigavo korist;

6) priimek in ime, poklic in stalno prebivališče oseb, katerim je pripadlo volilo, užitek ali kakšna druga pravica iz zapuščine, z natančnim opisom te pravice (214. člen ZD).


V skladu s prvim odstavkom 215. člena ZD vam je bil kot zakoniti dedinji vročen sklep o dedovanju, ki je po poplačilu dajatev postal pravnomočen. S tem dnem je postal sklep izvršljiv in ste dejansko postali lastnik premoženja navedenega v tem sklepu. Kljub temu pa, da sicer imate v rokah pravnomočni sklep, je potrebno prenos lastništva podedovanih stvari/sredstev na podlagi sklepa o dedovanju urediti pri posameznih institucijah.

 

Banke, zavarovalnice

 

Sodišče je s sklepom o dedovanju dejansko odredilo, da se denarna sredstva na transakcijskem računu (v določenem delu ali v celoti) izplačajo dedičem, torej npr. vam in vašemu bratu, mami. Te pravice dejansko ne morete izkazati drugače, kot s pravnomočnim sklepom o dedovanju, ki je pravni naslov za pridobitev teh sredstev. Če želite prenesti sredstva z očetovega računa na vaš račun, banki vsekakor morate za prenos izkazati ustrezno pravno podlago. Banka je skladno z 2. odstavkom 10. člena ter 3. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov upravičena do tistih podatkov, ki jih potrebuje za izvršitev odločitev zapuščinskega sodišča, in ki se nanašajo na denarna sredstva na zapustnikovih računih, ki jih vodi ta banka. Ob tem je potrebno opozoriti, da mora banka kot upravljavec osebnih podatkov zagotoviti točnost in ažurnost osebnih podatkov, ki jih vodi v svojih zbirkah in lahko zaradi tega na podlagi 2. odstavka 18. člena ZVOP-1 pred vnosom podatkov v zbirko preveri točnost osebnih podatkov z vpogledom v osebni dokument ali drugo ustrezno javno listino. Enako velja tudi v primeru spremembe osebnih podatkov, saj je le z vpogledom v osebni dokument ali drugo ustrezno javno listino mogoče zagotoviti točnost osebnih podatkov, ki se obdelujejo.

 

Iz zgoraj predstavljenega 18. člena ZVOP-1 po mnenju IP izhaja, da je banka kot upravljavec osebnih podatkov v primeru, ko posameznik na podlagi sklepa o dedovanju uveljavlja pravice, ki imajo za posledico tudi spremembo osebnih podatkov v zbirki podatkov o lastništvu denarnih sredstev ali v kakšni drugi zbirki, ob spreminjanju podatkov ne samo upravičena do vpogleda v originalno listino, na podlagi katere bo spremenila podatke v svoji zbirki,  ampak je celo dolžna opraviti skrben pregled takšne listine, saj bi drugače lahko kršila določbe 18. člena ZVOP-1 glede dolžnosti vodenja točnih in ažurnih osebnih podatkov. Osebni dokument ali druga ustrezna javna listina (sem spada tudi sklep o dedovanju) z vidika določb ZVOP-1 torej služi kot vir, na podlagi katerega temeljijo zapisi v zbirki osebnih podatkov oz. kot vir, na podlagi katerega je bila opravljena sprememba podatkov v zbirki.


Kljub temu, da ZVOP-1 ne daje izrecne zakonske podlage za fotokopiranje javnih listin, ki služijo za vnos podatkov v zbirko oz. za spremembo podatkov v zbirki, ter kljub temu da v konkretnem primeru sklep o dedovanju vsebuje tudi podatke o premoženju, ki ga vodijo drugi upravljavci osebnih podatkov, kopiranje in shranjevanje takšnih sklepov ali drugih listin z osebnimi podatki po našem mnenju samo po sebi še ne pomeni kršitve določb ZVOP-1.

 

Kršitev bi lahko nastala šele kasneje, predvsem takrat, ko bi se npr. kopije ali osebni podatki (torej tudi osebni podatki vašega brata in mame), ki jih takšne kopije vsebujejo, uporabili za namene, ki z vnosom in spremembo podatkov oz. urejanjem zadev nimajo nobene zveze, ko upravljavec zbirke osebnih podatkov ne bi zagotovil ustreznega zavarovanja takšnih kopij, ali pa, ko shranjenih kopij po preteku roka shranjevanja ne bi ustrezno uničil.

 

Tudi za prenosa lastništva avtomobila in posledično zavarovanja zanj boste vsekakor morali izkazati ustrezno pravno podlago, kar pravnomočni sklep o dedovanju vsekakor je.

 

RTV naročnina

 

Področni zakon za RTV je Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZRTVS-1), ki v prvem odstavku 37. člena v povezavi s prvim odstavkom 39. člena določa, da lahko RTV Slovenija za namene izvrševanja nalog obračuna prispevka za fizične osebe zbira osebno ime, naslove stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, številko transakcijskega računa, zaposlitev, označbo sprejemnika fizične osebe, (tudi) neposredno od zavezancev, ki so jim te podatke oziroma njihove spremembe dolžni pisno posredovati v roku 15 dni od prejema poziva. Predhodno navedeni podatki pa se v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZRTVS-1 hranijo deset let po prenehanju statusa zavezanca ali neplačnika.


V skladu s prvim odstavkom v povezavi s četrtim odstavkom 31. člena ZRTVS-1 pa se zbira oziroma obračuna prispevke za vsako (tudi fizično, op. IP) osebo, ki ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov, pri tem pa se šteje, da ima sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalka ali odjemalec oziroma plačnica ali plačnik električne energije v javnem električnem omrežju, razen če poda pisno izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami podaje neresnične izjave. Torej se, kot izhaja iz napisanega, za odjemalca oziroma plačnika prispevka šteje lastnik električnega števca (ki je lastnik določene nepremičnine, na kateri se konkretni števec nahaja, op. IP), v kolikor predpisi ne določajo drugače. Nekatere podatke v zvezi s tem, kot je na primer lastništvo nepremičnine, na kateri se nahaja električni števec, lahko vsebuje tudi sklep o dedovanju.

 

Upoštevajoč navedeno, IP zaključuje, da lahko RTV od vas zaradi sprememb podatkov, nastalih s smrtjo vašega očeta, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZRTVS-1 zahteva, da jim pisno posredujete podatke, navedene v prvem odstavku 39. člena ZRTVS-1, katerih točnost v skladu z načelom točnosti in ažurnosti (18. člen ZVOP-1) morate dokazati z ustreznim dokumentom ali javno listino, med katere lahko sodi tudi sklep o dedovanju.

 

IP pojasnjuje, da zahtevane podatke lahko dokazujete tudi z drugimi dokumenti in javnimi listinami, ki so po obsegu osebnih podatkov bolj ustrezni in primerni glede na namene, za katere se zahtevani podatki v skladu z ZRTVS-1 obdelujejo (recimo izpisek iz zemljiške knjige, če RTV potrebuje zgolj podatek o lastništvu nepremičnine in s tem električnega števca, in je bil podatek na podlagi sklepa o dedovanju v zemljiško knjigo že vpisan).

 

IP pojasnjuje, da pri zgoraj navedenih primerih obstaja pomembna razlika:

 

-       v primeru prenosa denarnih sredstev je popolnoma vaša svobodna volja ali boste to pravico uveljavljali ali ne – če je boste hoteli uveljaviti, se bo torej pri upravljavcu potrebno ustrezno identificirati in izkazati ustrezno pravno podlago za prenos npr. sredstev na vaš račun (banka).

 

-       V  primeru RTV naročnine pa je v zakonu (ZRTVS-1), v 37. členu določeno, da so zavezanci RTVS-ji podatke oziroma njihove spremembe dolžni pisno posredovati v roku 15 dni od prejema poziva. To sicer ne pomeni, da jim zaradi te določbe morate posredovati sklep o dedovanju, vendar pa se na sklepu med drugimi nahajajo tudi podatki, ki jih potrebujejo.

 

Pogodbena razmerja z izvajalci gospodarskih javnih služb

 

IP pojasnjuje, da je tudi v primeru spremembe lastnika oziroma plačnika na merilnem oziroma odjemnem mestu (elektrika, plin) potrebno spremembo lastništva ustrezno izkazati. IP je na spletni strani vpogledal v obrazec, ki ga eden izmed izvajalcev javne službe »ponuja« pri urejanju spremembe lastništva. Izvajalec javne službe npr. daje v konkretnem primeru posamezniku možnost, da z ustreznimi listinami izkaže (kupoprodajna pogodba, sklep o dedovanju, izpisek iz zemljiške knjige…) oziroma dokaže nova dejstva, na podlagi katerih bo temeljilo novo oziroma spremenjeno pogodbeno razmerje. Navedeno je po mnenju IP ustrezen način za zagotavljanje točnosti in ažurnosti podatkov v zbirkah izvajalca javne službe. Kot je bilo obrazloženo že v prejšnjih primerih, tudi izvajalcem javnih služb navedeno omogoča oziroma celo nalaga 18. člena ZVOP-1.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:

Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,

svetovalka pooblaščenca