Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 12.10.2015
Naslov: Pridobivanje osebnih podatkov stečajnega dolžnika iz kazenske evidence
Številka: 0712-1/2015/2553
Vsebina: Občutljivi OP, Pridobivanje OP iz zbirk, Sodni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi s pridobivanjem osebnih podatkov iz kazenske evidence za stečajnega dolžnika, ki je v okviru stečajnega postopka predlagal odpust dolga. Kot navajate v zaprosilu za mnenje, naj bi upnik v postopku osebnega stečaja dolžnika prijavil svojo terjatev, ki je s pravnomočnim sklepom sodišča potrjena in s tem uvrščena na seznam priznanih terjatev do dolžnika. Upnik s tem izkazuje aktivno legitimacijo v postopku osebnega stečaja dolžnika. Upnik želi v času trajanja postopka odpusta obveznosti dolžniku, med preizkusnim obdobjem preveriti, ali zoper dolžnika teče kakšen kazenski postopek oziroma, ali je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kakšno kaznivo dejanje, ki je po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZFPPIPP) ovira za odpust obveznosti, s to informacijo pa bi lahko upniki v postopku predloga za preklic odpusta obveznosti dolžniku uveljavljali dokaz obstoja razloga za to. S tem upnik izkazuje pravni interes. Vprašanje je, ali je Ministrstvo za pravosodje, ki vodi tovrstne evidence, upniku s tako izkazano aktivno legitimacijo in pravnim interesom, dolžno posredovati podatke o dolžnikovih kazenskih postopkih v teku in pravnomočnih obsodbah za dejanja, ki po ZFPPIPP predstavljajo ugovorni razlog.

 

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP ugotavlja, da iz določb ZFPPIPP ne izhaja posebno pooblastilo upnikom, da podatke iz kazenske in drugih evidenc pridobivajo sami, zato določbe navedenega zakona ne morejo predstavljati podlage za pridobivanje podatkov o pravnomočnih obsodbah stečajnega dolžnika za kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu, ki skladno z določbo 19. točke 6. člena ZVOP-1 predstavljajo občutljive osebne podatke. Prav tako pa IP ugotavlja, da podlage za pridobivanje podatkov o pravnomočnih obsodbah stečajnega dolžnika ni najti niti v določbah ZIKS-1.

 

ZFPPIPP vsebuje podrobne določbe, ki se nanašajo na odpust obveznosti stečajnega dolžnika v pododdelku 5.11.2. Po določbi 399. člena ZFPPIPP, odpust obveznosti, ki ga predlaga stečajni dolžnik ni dovoljen:

1. če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano,

2. če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000 evrov,

3. če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu teh obveznosti še ni preteklo deset let,

4. če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo ali če lahko glede na njegov premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.

Po določbi 400. člena ZFPPIPP mora ob vložitvi predloga stečajnega dolžnika za odpust obveznosti sodišče zahtevati podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence in evidence iz 413. člena tega zakona (gre za evidenco sklepov o odpustu obveznosti, ki jo vodi Ministrstvo za pravosodje). Če sodišče na podlagi tako pridobljenih podatkov ugotovi, da obstaja ovira za odpust iz 1. ali 3. točke 399. člena tega zakona, predlog za odpust obveznosti zavrne. Če sodišče na podlagi podatkov evidenc iz 1. odstavka tega člena ugotovi, da ne obstaja ovira za odpust iz 1. ali 3. točke 399. člena tega zakona, izda sklep, s katerim začne postopek odpusta obveznosti, ne da bi presojalo, ali obstajajo ovire za odpust obveznosti iz 2. ali 4. točke 399. člena tega zakona. S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje. ZFPPIPP v 403. členu dalje določa, da lahko vsak upnik ali upravitelj vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti:

1. če obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena tega zakona ali

2. če dolžnik krši svoje obveznosti iz 384. (obveznosti, ki jih ima dolžnik v zvezi s poročanjem o stanju svojega premoženja), 386. (omejitve poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika pri sklepanju nekaterih poslov) ali 401. člena tega zakona (izpolnjevanje obveznosti iz delovnopravnega razmerja, če je zaposlen oziroma obveznost aktivno iskati zaposlitev, če ni zaposlen).

Pooblastila upravitelja, so določena v 402. členu, kjer je določeno, da mora upravitelj na podlagi podatkov, ki so mu dostopni, preveriti, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz 2. ali 4. točke 399. člena tega zakona. Upravitelj opravlja tudi nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena tega zakona (dolžnikovo izpolnjevanje obveznosti iz delovnopravnega razmerja, če je zaposlen oziroma aktivno iskati zaposlitev, če ni zaposlen). Če upravitelj skladno s predhodnimi določbami 402. člena ZFPPIPP ugotovi, da obstaja razlog iz 403. člena tega zakona, mora vložiti ugovor proti odpustu obveznosti.

 

Glede na to, da se vaše vprašanje nanaša na pridobivanje podatkov iz kazenske evidence, bodo za odgovor na vaše vprašanje relevantne tudi določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 22/00 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZIKS-1), ki v 250.a členu ureja kazensko evidenco ter pogoje za posredovanje podatkov iz le-te. Tako je v 5. odstavku navedenega člena ZIKS-1 določeno, da se podatki iz kazenske evidence dajejo le za neizbrisane obsodbe sodišču, državnemu tožilstvu, policiji za potrebe kazenskih postopkov, ki tečejo zoper prej obsojeno osebo, organom, pristojnim za izvrševanje kazenskih sankcij, in pristojnim organom, ki sodelujejo v postopku za podelitev amnestije, pomilostitve ali za izbris obsodbe. Skladno s 6. odstavkom 250.a člena ZIKS-1, pa se  lahko podatki iz kazenske evidence o neizbrisani obsodbi posredujejo državnim organom, na obrazloženo zahtevo pa se smejo posredovati tudi pravnim osebam in zasebnim delodajalcem, če še trajajo pravne posledice obsodbe ali varnostni ukrepi in če imajo upravičen, na zakonu utemeljen interes.

 

Iz navedenih zakonskih določb tako sicer izhaja možnost upnika, da v roku, ki ga določa 404. člen ZFPPIPP vloži ugovor proti odpustu obveznosti tudi iz razloga, če obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena tega zakona, med katerimi je med drugim navedena tudi pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano (na tem mestu je treba poudariti, da ovire za odpust dolga ne predstavlja že sama uvedba oziroma vodenje kazenskega postopka, pač pa izključno pravnomočna obsodba za nekatera kazniva dejanja). Vendar, upoštevajoč dikcijo 1. odstavka 400. člena ZFPPIPP[1] ter 1. odstavka 402. člena ZFPPIPP[2] ter ostale določbe zakona, iz katerih ne izhaja posebno pooblastilo upnikom, da podatke iz kazenske in drugih evidenc pridobivajo sami, določbe ZFPPIPP ne morejo predstavljati podlage za pridobivanje podatkov o pravnomočnih obsodbah stečajnega dolžnika za kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu, ki skladno z določbo 19. točke 6. člena ZVOP-1 predstavljajo občutljive osebne podatke. Prav tako pa podlage za pridobivanje podatkov iz kazenske evidence v konkretnem primeru ni najti v določbah ZIKS-1, saj je možnost pridobivanja podatkov iz kazenske evidence o neizbrisanih obsodbah dana izključno:

- sodiščem, državnemu tožilstvu in policiji za potrebe vodenja kazenskih postopkov ter

- organom, pristojnim za izvrševanje kazenskih sankcij,

- pristojnim organom, ki sodelujejo v postopku za podelitev amnestije, pomilostitve ali za izbris obsodbe

- državnim organom,

- pravnim osebam in zasebnim delodajalcem, če še trajajo pravne posledice obsodbe ali varnostni ukrepi in če imajo upravičen, na zakonu utemeljen interes, in sicer na njihovo obrazloženo zahtevo.

 

Ker stečajni upnik ne sodi v nobeno od naštetih kategorij, IP ugotavlja, da podlage za pridobivanje podatkov o pravnomočnih obsodbah stečajnega dolžnika, ki je predlagal odpust obveznosti, nima. Bo pa upnik opravo poizvedb v kazenskih evidencah lahko predlagal sodišču.

 

Lep pozdrav,

 

Informacijska pooblaščenka

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

 

 

Pripravila:

Katarina Medved

državna nadzornica

za varstvo osebnih podatkov

 

 


[1] 1. odstavek 400. člena ZFPPIPP določa: »Če dolžnik vloži predlog za odpust obveznosti v skladu s 398. členom tega zakona, mora sodišče zahtevati podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence in evidence iz 413. člena tega zakona.«

[2] 1. odstavek 402. člena ZFPPIPP določa: »Upravitelj mora na podlagi podatkov, ki so mu dostopni, preveriti, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz 2. ali 4. točke 399. člena tega zakona.«