Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 28.07.2015
Naslov: Snemanje tolmačev na prireditvi in osebna privolitev
Številka: 0712-1/2015/1937
Vsebina: Snemanje sej in javnih dogodkov
Pravni akt: Mnenje

Na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) ste naslovili prošnjo za mnenje v zvezi s snemanjem tolmačev slovenskega znakovnega jezika z namenom javnega predvajanja posnetka na televiziji, v kateri navajate, da so se nedavne proslave ob dnevu državnosti na Kongresnem trgu v Ljubljani udeležile tudi gluhe osebe, katerim so na isti lokaciji tolmačili dve tolmačici, katere je najel organizator državne proslave. Državno proslavo je snemala tudi komercialna televizija, katere odgovorni urednik je želel v celoti snemati tudi tolmačenje v znakovni jezik z namenom javnega predvajanja na svoji TV. S strani vodje protokola in tolmačic je bilo to zavrnjeno z obrazložitvijo, da bo RTV Slovenija celotno državno proslavo s tolmačem slovenskega znakovnega jezika iz njihovega studia predvajala isti dan z zamikom. Sprašujete, ali lahko tolmači slovenskega znakovnega jezika, ki velikokrat tolmačite javne prireditve in dogodke, zavrnete snemanje vašega celotnega tolmačenja z namenom javnega predvajanja z vidika varovanja osebnih podatkov oziroma ali je za tovrstno snemanje in javno predvajanje potrebna osebna privolitev tolmača. Prilagate tudi navodilo določenega evropskega foruma v zvezi s snemanjem dogodkov oziroma tolmačev, ki ga upoštevate pri svojem delu.  

 

Na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – ZVOP–1-UPB1; v nadaljevanju ZVOP–1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) vam glede na informacije, ki ste nam jih posredovali, pošiljamo naše neobvezno mnenje.

 

Tolmačenje na nedavni proslavi ob dnevu državnosti je (v okviru ZVOP–1) šteti, četudi ni bila dana pisna oziroma ustna privolitev, kot konkludentno privolitev tolmača za slovenski znakovni jezik za snemanje in objavo posnetka tolmačenja, upoštevajoč zlasti, da sama narava znakovnega jezika nujno vključuje tudi mimiko oziroma s tem podobo obraza tolmača, in da je splošno znano, da se tovrstna proslava snema in razširja prek medijev oziroma da je javno objavljena, saj je šlo za javno prireditev in še to državnega pomena z izrazitim javnim interesom (čim širše) priobčitve javnosti, kot tudi v tem okviru za omogočanje uveljavljanja pravic po načelu enake dostopnosti tudi za gluhe osebe, ki so povsem brez sluha, oziroma osebe, ki zaradi otežkočenega sporazumevanja uporabljajo znakovni jezik kot svoj naravni jezik.

 

 

Obrazložitev:

 

IP uvodoma navaja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja) oziroma na njegovi podlagi sprejeti ZVOP–1. V zvezi z vašim vprašanjem pa lahko pride v poštev tudi zlasti 35. člen Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic, kar pa že ni več področje, ki ga pokriva IP.

 

Slikovni posnetek posameznika, ki omogoča enostavno prepoznavo upodobljenega posameznika, je njegov osebni podatek, vendar vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP–1, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi vanjo. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika (5. točka 6. člena ZVOP–1). V skladu s 1. točko 6. člena ZVOP–1 je osebni podatek, katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Po 2. točki omenjenega člena je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba  je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

 

Ker ZVOP–1 tako ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa samo tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov, neupravičeno snemanje oziroma posredovanje in objava posnetka posameznika ne predstavlja nujno kršitve določb navedenega zakona. Posnetki bi pomenili zbirko osebnih podatkov, ki je varovana z določbami ZVOP–1 le, če bi bili obdelani oziroma objavljeni na takšen način, da bi brez večjih težav določali oziroma omogočali določljivost posameznika in bi bili osebni podatki v njih »dostopni na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov«, kar pa se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej, zato le na podlagi posredovanih informacij tudi ni možno vnaprej enoznačno odgovoriti, ali gre v vašem primeru za zbirko osebnih podatkov ali ne. Če bi objava takšnih posnetkov oziroma osebnih podatkov izvirala iz zbirke osebnih podatkov, bi v tem primeru obstajala pravna podlaga za pravno varstvo po ZVOP–1, ki spada v pristojnost IP, v nasprotnem primeru (da ne gre za zbirko osebnih podatkov) pa bi se presojala z vidika že omenjene širše pravice do zasebnosti. Treba je še poudariti, da mediji glede na svojo funkcijo predstavljajo eno izmed izjem uporabe ZVOP–1 v določeni meri, saj se po tretjem odstavku 7. člena ZVOP–1 za osebne podatke, ki jih za namene obveščanja javnosti obdelujejo mediji, ne uporabljajo drugi odstavek 25. člena (dolžnost zavarovanja), nadalje 26., 27. in 28. člen (obveščanje o zbirkah osebnih podatkov) ter V. del tega zakona (iznos osebnih podatkov iz države).

 

Obdelava osebnih podatkov po 3. točki 6. člena ZVOP–1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani, ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov, ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).

 

Za obdelavo osebnih podatkov v okviru ZVOP–1 je treba imeti ustrezno podlago: na podlagi 8. člena  ZVOP–1 se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek); namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek).

 

Iz ZVOP–1 torej generalno izhaja, da se osebni podatki lahko obdelujejo samo, če je tako določeno z zakonom, ali če je podana osebna privolitev posameznika, pri čemer ZVOP–1 razlikuje pravne podlage za javni (9. člen ZVOP–1) in zasebni (10. člen ZVOP–1) sektor, kot ju opredeljuje 22. in 23. točka 6. člena ZVOP–1. Za javni sektor velja strožji režim, kar pomeni, da le-ta ne more obdelovali osebnih podatkov (le) na podlagi osebne privolitve posameznika (oziroma samo v točno določenih primerih), ampak mora imeti podlago v zakonu, medtem ko se v zasebnem sektorju osebni podatki lahko obdelujejo ali na podlagi zakona ali na podlagi osebne privolitve posameznika.

 

V vaši prošnji omenjate tako javno kot komercialno televizijo, tako da za vaše vprašanje ni bistveno, za kateri sektor gre, ampak se v bistvu nanaša na osebno privolitev (oziroma zavrnitev) tolmača.

 

Osebna privolitev posameznika po ZVOP–1 je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev, mora pa iti za prostovoljno izjavo, ki je dana na podlagi informacij (ki mu jih mora po ZVOP–1 zagotoviti upravljavec iz 6. točke 6. člena tega zakona), da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen (14. točka 6. člena ZVOP–1). Zakon torej ne zahteva (praviloma) pisne privolitve (razen za občutljive osebne podatke iz 19. točke 6. člena ZVOP–1, kot izhaja iz prve točke 13. člena ZVOP–1), ampak je le-ta lahko tudi ustna ali dana s posameznikovim konkludentnim ravnanjem (ravnanjem, iz katerega lahko nedvomno sklepamo na njegovo voljo), bistveno je, da je iz nje mogoče nedvomno sklepati na posameznikovo privolitev (16. točka 6. člena ZVOP–1).

 

V vašem konkretnem primeru verjetno ni dvoma, da je tolmačenje na nedavni proslavi ob dnevu državnosti šteti že kot konkludentno privolitev tolmača za znakovni jezik za snemanje in objavo. Specifičnost oziroma narava tega tolmačenja je takšna, da se znakovni jezik izvaja ne samo z gibanjem rok in prstov, ampak tudi z mimiko obraza (drugi odstavek 2. člena Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika – Uradni list RS, št. 96/02; v nadaljevanju ZUSZJ), kar pomeni, da nujno vključuje tudi podobo obraza tolmača. Poleg tega je splošno znano, da se tovrstna proslava snema in razširja prek medijev oziroma da je javno objavljena, saj je šlo za javno prireditev in še to državnega pomena z izrazitim javnim interesom (čim širše) priobčitve javnosti (v smislu prvega odstavka 4. člena Zakona o medijih – Uradni list RS, št. 110/06 – Zmed-UPB1, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12 in 47/15 – ZZSDT; v nadaljevanju ZMed), kot tudi v tem okviru za omogočanje uveljavljanja pravic po načelu enake dostopnosti tudi za gluhe osebe, ki so povsem brez sluha, oziroma osebe, ki zaradi otežkočenega sporazumevanja uporabljajo znakovni jezik kot svoj naravni jezik (v nadaljevanju gluha oseba). Tako je bila po mnenju IP s strinjanjem tolmača, da opravlja svoje delo na tej proslavi, dana tudi privolitev za obdelavo njegove lastne podobe pri tem.

 

Navedeno pa seveda ne pomeni, da tolmač v nobenem primeru ne potrebuje biti že vnaprej seznanjen, ali bo njegovo tolmačenje (ves čas) snemano, kako in kje bo objavljen oziroma dostopen posnetek itd. (npr. 19. člen ZVOP–1 tudi predpisuje obveščanje posameznika o obdelavi osebnih podatkov), vendar pojasnjuje, zakaj ti tolmači pri opravljanju svojega dela, zlasti glede na njegovo naravo in pomen, verjetno lahko pričakujejo večjo (javno) izpostavljenost. Toliko bolj, ker na podlagi tretjega odstavka 4. člena ZMed Republika Slovenija posebej podpira ustvarjanje in razširjanje programskih vsebin, namenjenih slepim in gluhonemim v njih prilagojenih tehnikah ter razvoj ustrezne tehnične infrastrukture. Poudariti je tudi treba, da ZUSZJ še posebej zagotavlja gluhim osebam enake možnosti oziroma enakopravno vključevanje v družbo (prvi odstavek 1. člena), ki se zagotavlja s pravico do uporabe znakovnega jezika, ki jo uresničuje prav tolmač za znakovni jezik, tako da je njegova vloga pri tem izjemno pomembna.

 

Vsekakor je učinkovita in enostavna zaščita pred vsakršnim neupravičenim posegom v lastno podobo tolmača pridobitev njegove (izrecne) osebne privolitve (zlasti pisne), kar primarno zasleduje tudi video politika evropskega foruma, ki ste jo priložili. Načeloma IP sicer ne pozna razloga, da tolmač ne bi mogel (vnaprej) zavrniti snemanja tolmačenja, ali in kakšne morebitne posledice pa bi imela takšna odklonitev tolmačenja, pa je stvar drugih razmerij oziroma postopkov (npr. kršitev kodeksa poklicne etike za tolmače, disciplinska, odškodninska idr. odgovornost), pri čemer iz vaše prošnje ni razvidno, na kakšni pravni podlagi oziroma v čigavem svojstvu (v sklopu vašega združenja, delodajalca, samostojno ipd.) opravlja tolmačenje; dovolitev snemanja katerim televizijam (in v kakšnem obsegu oziroma s kakšnimi pravicami nadaljnje uporabe) pa je načeloma stvar organizatorja prireditve, ki se je dogovoril tudi z vsemi nastopajočimi idr. Če posameznik meni, da so bile kršene njegove pravice, določene z ZVOP–1, lahko zahteva sodno varstvo v skladu s 34. členom ZVOP–1, pri čemer pa te kršitve ne predstavlja npr. ponovno predvajanje posnetka v drugi televizijski oddaji, kajti zakonito javno objavljeni osebni podatki praviloma ne sodijo več med t. i. varovane osebne podatke.

 

Kar je predhodno navedeno o osebni privolitvi posameznika v luči ZVOP–1, se lahko uporabi tudi pri razumevanju privolitve za objavo posnetka v okviru širše pravice do zasebnosti (če torej nekdo privoli v takšno obdelavo, ne gre za neupravičen poseg v to pravico), glede na prepletenost pravice do varstva osebnih podatkov s širše pojmovanim konceptom zasebnosti.

 

IP še na splošno navaja, da se mora vsak, ki se udeleži kakšne javne prireditve, torej ne samo nastopajoči ampak tudi udeleženci, zavedati, da so na njih običajno prisotni tudi mediji in torej tudi dopustiti možnost, da bodo fotografirani, slikovno ali zvočno snemani ipd. (seveda ne ves čas oziroma kot osrednji motiv). V takšnih primerih običajno pride tudi do trka oziroma tehtanja med več pravicami, ki ga je treba opraviti v vsakem konkretnem primeru posebej, saj je na eni strani treba upoštevati pravico do medijske svobode oziroma svobode izražanja kot tudi interes javnosti po obveščenosti idr. (npr. zagotavljanje pravic gluhih po načelu enake dostopnosti), na drugi strani pa pravico do varstva osebnih podatkov oziroma pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic posameznika (npr. tolmača), pri čemer je treba upoštevati, da lahko poseg v osebnostne pravice opravičuje nek višji javni interes oziroma močnejši interes in pravice drugih (npr. gluhih oseb) ter da je v primeru javnih prireditev stopnja pričakovane zasebnosti že tako nižja kot denimo na nejavnih oziroma zasebnih prostorih, oziroma da (tudi naključni) posameznik na javnih mestih ne more več pričakovati popolnega varovanja zasebnosti.

 

Subjekta, ki objavi posnetke s takšne prireditve, ki niso del zbirke osebnih podatkov, sicer ne zavezujejo določbe ZVOP–1, vendar pa je omejen s pravico posameznika do zasebnosti, ki pa jo posameznik lahko uveljavlja pred pristojnimi sodišči (torej ne pri IP). Posameznik, ki je prepričan, da se s snemanjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice, lahko namreč v skladu z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice ter zahteva odškodnino (npr. po 179. členu (denarna odškodnina) oziroma 181. členu (kršitev dostojanstva) tega zakonika). Neupravičeno slikovno snemanje je sicer tudi kaznivo dejanje po 138. členu Kazenskega zakonika.

 

 

Lepo vas pozdravljamo,

 

Pripravila:
Jelka Kovačič, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca   


Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka