Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 02.06.2015
Naslov: Ali lahko inšpektor vpogleda v račun pri stranki
Številka: 0712-1/2015/1561
Vsebina: Upravni postopki, Razno
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 25. 5. 2015 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da bo novi zakon o davčnem potrjevanju računov uveljavil, da bo moral kupec račun hraniti, vse dokler ne bo zapustil lokala ali trgovine oziroma do poteka garancijske dobe, na zahtevo davčnega inšpektorja pa ga bo moral tudi predložiti. Zmotilo vas je dejstvo oz. poraja se vam vprašanje, ali je inšpektor pristojen, da izve, kaj ste kupili, kaj jeste in pijete, da grobo posega v vaše  življenje s tem, ko vidi na računu te podatke. Kot primera navajate, da boste morali inšpektorju, če vas bo ustavil pred lekarno, razkriti, kakšna zdravila ste kupili oz. vam je zdravnik zanje predpisal recept, ali da boste morali inšpektorju, ki vas bo ustavil pred turistično agencijo, razkriti, kam greste na dopust. Menite, da je takih primerov še veliko in da takega posega v zasebnost državljanov, še ni bilo.

 

 

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP ni neposredno pristojen za obravnavanje vašega vprašanja.

 

Pristojni inšpektor ima pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora podlago za pridobivanje osebnih podatkov v 19. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru.

 

Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v okviru prekrškovnega postopka je v Zakonu o prekrških.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

IP uvodoma pojasnjuje, da se pravice zasebnosti in osebnostne pravice, ki so določene v 35. do 38. členu Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Ustava RS), pogosto povezujejo, IP pa je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave RS. Primeri, ki jih opisujete pa se nanašajo zlasti na del širše pravice do zasebnosti in varstvo osebnostnih pravic, ki sta zelo široko opredeljena v 35. členu Ustave RS.

 

Nadalje pojasnjujemo, da je IP na predlog Zakona o davčnem potrjevanju računov z dne 7. 5. 2015 (v nadaljevanju: predlog zakona) v okviru svojih pristojnosti že v postopku medresorskega usklajevanja podal svoji mnenji št. 007-21/2015/2 z dne 7. 4. 2015 in št. 007-21/2015/5 z dne 24. 4. 2015, ki sta enostavno dostopni na spletni strani IP preko naslednje kratke povezave: http://bit.ly/1voQmKh. Iz gradiv v zvezi z obravnavo predloga zakona v Državnem zboru RS (dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7195) izhaja, da je Zveza potrošnikov Slovenije dne 15. 5. 2015 dala negativno mnenje na določbe predloga zakona o obvezni hrambi računa do poteka garancijske dobe in sankcioniranju potrošnika (3. odst. 12. člena in 17. člen predloga zakona) in da sta bila vložena amandmaja k vsaki od navedenih določb (poslanska skupina je predlagala njuno črtanje).

 

Izključno z vidika varstva osebnih podatkov pa ti dve določbi nista neposredno sporni, pristojni inšpektor pa ima v postopku inšpekcijskega nadzora na podlagi 19. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS 43/07-UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZIN) široka pooblastila pridobivanja podatkov, tudi osebnih. Podobne pristojnosti ima inšpektor kot prekrškovni organ tudi na podlagi Zakona o prekrških (Ur. l. RS, št. 29/11-UPB8; v nadaljevanju: ZP-1).

 

 

Prijazen pozdrav,

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

pooblaščenka