Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 19.05.2015
Naslov: Uporaba IP naslovov za neposredno trženje
Številka: 0712-1/2015/1379
Vsebina: Moderne tehnologije, Neposredno trženje, nagradne igre
Pravni akt: Mnenje

dne 13. 5. 2015 ste na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) naslovili zaprosilo za mnenje v zvezi  z uporabo IP naslovov za neposredno trženje. Kot ste pojasnili, ste v preteklih dneh v službi pri iskanju določenih informacij kliknili na spletno stran agencije, ki nudi storitve postavitve in prenove spletnih strani.  Čez nekaj dni so iz agencije klicali v podjetje, kjer ste zaposleni, kaj rabite oz. če rabite njihove storitve... Ko ste jih vprašali, zakaj vas to sprašujejo, so rekli, da so po pregledu IP naslovov videli, da ste brskali po njihovi spletni strani - in da jih zdaj zanima, če rabite njihove storitve. Navedeno se vam zdi nesprejemljivo in vas zanima, če je to dovoljeno oz. skladno z zakonom o varstvu podatkov?

 

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP naslove je praviloma treba obravnavati kot osebne podatke. Upravljavec osebnih podatkov lahko za namene neposrednega trženja po določbi 2. odstavka 72. člena ZVOP-1 uporablja le naslednje osebne podatke, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa. Za namen neposrednega trženja bi torej lahko upravljavec IP naslov uporabljal le na podlagi osebne privolitve posameznika.

 

Uvodoma je treba pojasniti, da se ob obiskovanju spletnih strani v dnevniških datotekah spletnega strežnika, na katerem se nahaja določena spletna stran, (med drugim) zabeležijo podatki o IP naslovu obiskovalca, datum in čas obiska ter drugi podatki. Glede na mnenje Delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29 o konceptu osebni podatkov (Mnenje št. 2007/4, dopustno na:  ec.europa.eu/justice/policies/privacy/docs/wpdocs/2007/wp136_sl.pdf) ), kakor tudi številna mnenja Informacijskega pooblaščenca,  je podatke o IP naslovu praviloma treba obravnavati kot osebne podatke, saj je iz IP naslova posameznika pogosto možno določiti brez nesorazmerno velikih naporov, časa ali sredstev. Med bistvene poudarke mnenja sodi tudi ugotovitev, da morajo upravljavci na določljivost posameznika »gledati široko«, t.j. upoštevati ne le lastne zmogljivosti, informacije, znanja in sredstva, temveč tudi zmožnosti drugih subjektov in obstoj drugih podatkov (npr. podatkov pri ponudniku interneta in podatkov pri upravljavcu mreže končnega uporabnika itd.), ki se oz. je pričakovati, da bi se lahko uporabili, da določijo ali omogočijo določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša. Ključen kriterij za to, ali gre za osebne podatke, je presoja, ali se podatki nanašajo na določenega ali določljivega posameznika, pri čemer se ne gleda samo skozi sposobnosti, znanja in informacije enega subjekta, temveč na splošno.

 

V dnevniških datotekah spletnega strežnika se zato praviloma nahajajo tudi osebni podatki, zato je treba te datoteke praviloma obravnavati kot zbirke osebnih podatkov, saj gre za strukturirane nize, ki lahko omogočijo določljivost posameznika. Do določljivosti posameznika, ki je obiskal spletno stran konkretne agencije, je očitno prišlo tudi v vašem primeru in za to niso bili potrebno nesorazmerno veliki napori, čas ali sredstva.  

 

Uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja urejata  72. in 73. člen ZVOP-1. Drugi odstavek 72. člena ZVOP-1 omejuje nabor osebnih podatkov, ki se jih lahko uporabi za namen neposrednega trženja brez privolitve posameznika, in sicer lahko upravljavec osebnih podatkov za namene neposrednega trženja uporablja le naslednje osebne podatke, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa.

 

Zakonodajalec je za izvajanje neposrednega trženja omejil nabor osebnih podatkov, ki se lahko uporabijo, in sicer na kontaktne podatke. Če bi nekdo želel za neposredno trženje uporabiti druge podatke posameznika, kot so recimo različni demografski podatki posameznika, podatki o zdravstvenem, premoženjskem in drugem stanju, podatki o bralnih navadah, gledanju televizije, obiskovanju spletnih strani in podobno, potem mora za to imeti soglasje posameznika. Na podlagi osebne privolitve posameznika lahko upravljavec osebnih podatkov za namen neposrednega trženja obdeluje tudi druge osebne podatke, občutljive osebne podatke pa le, če ima za to osebno privolitev posameznika, ki je izrecna in praviloma pisna. Za namen neposrednega trženja bi torej lahko upravljavec IP naslov uporabljal le, če bi posameznik v to posebej privolil – zgolj obisk spletne strani upravljavca pa še ne more predstavljati veljavne privolitve.

 

           

Informacijska pooblaščenka

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.