Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 04.05.2015
Naslov: Zahteva zavarovalnice za EMŠO
Številka: 0712-1/2015/1207
Vsebina: Zavarovalništvo
Pravni akt: Mnenje

Na Informacijskega pooblaščenca ste naslovili vprašanje, ali ravnate pravilno, ko zavarovalnici ne želite posredovati EMŠO, ki  jo  za ureditev rizika odpovedi potovanja zahteva od vas, saj da jo potrebujejo, da vas lahko vpišejo v njihov »sistem«.

 

Na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP–1) vam glede na informacije, ki ste nam jih posredovali, pošiljamo naše neobvezno mnenje.

 

Zakon o zavarovalništvu v 154. členu daje zavarovalnicam v zvezi s sklepanjem in izvajanjem pogodb o zavarovanju pravno podlago za zbiranje davčnih številk določenih posameznikov, ne daje pa neposredne podlage za zbiranje (tudi) EMŠO.


Obrazložitev:

Na podlagi prvega odstavka 8. člena ZVOP–1 se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V drugem odstavku tega člena je predpisano, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

 

V 10. členu ZVOP–1 je predpisano, da se v zasebnem sektorju osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek); ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo, ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe (drugi odstavek); ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (tretji odstavek).

Zavarovalnica v skladu z ZVOP–1 (23. točka 6. člena) spada v zasebni sektor, ki lahko torej obdeluje osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika oziroma se lahko že pogodbeno razmerje na podlagi drugega odstavka 10. člena ZVOP–1 ejrja pravobranilstvo RS šteje za pravno podlago za obdelavo tistih osebnih podatkov, ki so potrebni in primerni v fazi sklenitve pogodbe oziroma za izpolnjevanje pogodbe.

Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – ZZavar-UPB7, 90/12, 56/13 in 63/13 – ZS-K; v nadaljevanju ZZavar) v prvem odstavku 154. člena določa, da zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, pošiljajo in uporabljajo osebne podatke zaradi sklepanja in izvajanja pogodb o zavarovanju, kar vključuje tudi izterjavo neplačanih obveznosti iz zavarovalnih pogodb, reševanje škod, uveljavljanje povračilnih zahtevkov in drugih pravic ter obveznosti v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in zbirke podatkov o zavarovanju. Drugi odstavek istega člena nadalje določa, da lahko zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje vzpostavijo, vzdržujejo in vodijo zbirko podatkov o zavarovalcih in zavarovancih (1. točka), zbirko podatkov o škodnih dogodkih (2. točka) in zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine (3. točka).

 

V tretjem, četrtem in petem odstavku istega člena je določeno, kateri podatki se zbirajo v omenjenih zbirkah, pri čemer so v zvezi s splošnimi podatki tam določenih oseb (tj. zavarovalca, zavarovanca, oškodovanca ali upravičenca do odškodnine idr.) v 1. točki vsakega omenjenega odstavka navedeni (le) naslednji osebni podatki: ime in priimek, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče ter davčna številka in za zbirko podatkov o škodnih dogodkih tudi državljanstvo. Zavarovalnica pa mora pri zbiranju osebnih podatkov upoštevati tudi šesti odstavek istega člena, ki določa, da je obdelava osebnih podatkov v navedenih zbirkah dopustna le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje namenov obdelave iz prvega odstavka tega člena (torej med drugim tudi za potrebe sklepanja pogodb o zavarovanju). Načelo sorazmernosti je določeno tudi v 3. členu ZVOP-1, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.

 

Iz 154. člena ZZavar tako izhaja, da lahko zavarovalnica v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, zbira le tiste osebne podatke, ki so potrebni za sklepanje in izvajanje pogodb o zavarovanju, med drugim tudi davčno številko, medtem ko ni določene podlage za zbiranje (tudi) enotne matične številke občana – EMŠO. IP še dodaja, da ob primerjavi EMŠO in davčne številke pomeni slednja manjši poseg v zasebnost posameznika, saj že sam EMŠO razkrije več podatkov o posamezniku (npr. spol, datum rojstva oziroma starost), zato je davčna številka z vidika potrebe po natančni identifikaciji posameznika primernejša.

 

Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11– uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B in 90/14) v 33. členu določa, da se davčnemu zavezancu na način ter pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja finančno upravo, dodeli davčna številka, ki se uporablja v zvezi z vsemi davki (prvi odstavek); davčna številka se uporablja za enotno opredelitev in povezavo podatkov v evidencah, ki jih vodi Finančna uprava Republike Slovenije (drugi odstavek).

 

Po 6. členu Zakona o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 72/06 – ZCRP-UPB1; v nadaljevanju ZCRP) je EMŠO identifikacija za enoznačno opredelitev posameznika in je namenjena vodenju in vzdrževanju zbirk podatkov o prebivalstvu, povezovanju podatkov v teh zbirkah ter racionalizaciji dela državnih organov in drugih uporabnikov, ki imajo zakonsko podlago za uporabo EMŠO, pa tudi uresničevanju pravic in obveznosti posameznika.

 

V prvem odstavku 9. člena ZCRP je določena uporaba EMŠO: uporabljati jo morajo upravljavci zbirk podatkov (registrov, evidenc ipd.), ki jih vodijo o posamezniku na podlagi zakona na področjih statistike, notranjih zadev, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, davkov in carine, obrambe, geodetske službe, urejanja prostora in ekološke zaščite, zaposlovanja in spremljanja delovne sile, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pravosodja, šolstva, socialnega varstva in drugi uporabniki, določeni z zakonom oziroma upravljavci zbirk podatkov, določeni z zakonom, ki v teh zbirkah podatkov uporabljajo EMŠO. Na podlagi tretjega odstavka istega člena pa je tisti, ki pridobiva EMŠO, dolžan navesti zakonsko podlago in namen pridobivanja EMŠO, v primeru pisne privolitve pa posameznika seznaniti z namenom pridobivanja.

 

Tudi na podlagi ZVOP-1 mora upravljavec osebnih podatkov (torej tudi predmetna zavarovalnica), če se podatki zbirajo neposredno od posameznika, za kar gre očitno tudi v vašem primeru (in kar je praviloma v skladu s 1. točko sedmega odstavka 154. člena ZZavar), posameznika seznaniti, kdo bo obdeloval njegove osebne podatke in za kakšne namene jih bo obdeloval oziroma ga čim bolj izčrpno informirati o tej obdelavi (19. člen ZVOP–1). 

 

Na podlagi navedenega IP zaključuje, da ZZavar v 154. členu daje zavarovalnicam v zvezi s sklepanjem in izvajanjem pogodb o zavarovanju pravno podlago za zbiranje davčnih številk določenih posameznikov, ne daje pa neposredne podlage za zbiranje (tudi) EMŠO.

 

Če pa ste zavarovalnici posredovali že davčno številko, pa tudi niso razvidni razlogi, zakaj bi bil potreben še EMŠO, saj popolno identifikacijo posameznika omogoča že davčna številka, kot to izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-229/03-18 z dne 9. 2. 2006, v kateri je tudi izrecno navedeno, da je določitev kar dveh podatkov, ki omogočata popolno identifikacijo posameznika (tj. EMŠO in davčna številka), odveč, saj zadostuje zgolj eden.

 

Upoštevajoč vse navedeno IP na podlagi vaših informacij meni, da lahko zavarovalnici zaradi sklepanja in izvajanja pogodbe o zavarovanju v skladu z ZZavar po potrebi posredujete vašo davčno številko, posredovanje EMŠO pa ob navedenih podatkih lahko zavrnete. IP še poudarja, da bi sicer ob (kateremkoli) zbiranju EMŠO morali pridobiti informacije o pravni podlagi pridobivanja EMŠO ter namenu pridobivanja in obdelave – zgolj podatek, da se EMŠO potrebuje zaradi vpisa v „sistem“, ne zadostuje, niti to ne more predstavljati zakonite podlage za njeno obdelavo.

 

 

Lepo vas pozdravljamo,

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka