Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 10.04.2015
Naslov: Zahteva zavarovalnice za zdravstvene izvide
Številka: 0712-1/2015/1047
Vsebina: Zavarovalništvo
Pravni akt: Mnenje

V vaši prošnji za mnenje oziroma odgovor, poslani po elektronski pošti 26. 3. 2015, sprašujete, ali lahko zavarovalnica ob sklenitvi življenjskega zavarovanja od zavarovanca zahteva njegove zdravstvene izvide.

 

Na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št.           94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP–1) vam glede na informacije, ki ste nam jih posredovali, pošiljamo naše neobvezno mnenje.

 

 

Na podlagi izrecne osebne privolitve za obdelavo občutljivih osebnih podatkov in v skladu z Zakonom o zavarovalništvu zavarovalnica praviloma od zavarovanca lahko pridobi podatke tudi o njegovem zdravstvenem stanju, če jih potrebuje za odločitev oziroma za samo sklenitev (ali izvajanje) zavarovalne pogodbe. Razumljivo namreč je, da zavarovalnica ob sklepanju življenjskega zavarovanja (npr. za primer smrti, nezmožnosti za delo, nekaterih bolezenskih stanj itd.) želi imeti (določene) zdravstvene podatke o zavarovancu. Seveda pa se vsak posameznik v končni fazi sam odloči, ali bo sploh sklepal kakšno zavarovalno pogodbo oziroma podal izrecno osebno privolitev za obdelavo teh občutljivih podatkov, oziroma ali jih bo posredoval zavarovalnici ali ne.

 

Katere konkretne podatke o zdravstvenem stanju, v kakšni obliki oziroma s kakšno listino (izjava zavarovanca, potrdilo zdravnika, zdravniški izvid itd.) lahko pridobi zavarovalnica, pa Zakon o zavarovalništvu ne določa natančno, tako da je to odvisno od okoliščin posameznega primera, konkretne zahteve ali (splošnih) pravil zavarovalnice, dogovora ipd. V vsakem primeru pa mora zavarovalnica pri tem upoštevati namen obdelave podatkov in načelo sorazmernosti ter spoštovati določen rok hrambe. Potrebnost oziroma sorazmernost obdelave konkretno zahtevanih zdravstvenih podatkov pa se lahko presoja samo v vsakem konkretnem primeru posebej.  

 

 


Obrazložitev:

Osebni podatek je po 1. točki 6. člena ZVOP–1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je po 2. točki tega člena posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov po 3. točki 6. člena ZVOP–1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani, ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov, ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).

 

Na splošno se vsi (oziroma katerikoli) osebni podatki lahko po prvem odstavku 8. člena ZVOP–1 obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V drugem odstavku tega člena je predpisano, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

 

V 10. členu ZVOP–1 je predpisano, da se v zasebnem sektorju osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek); ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo, ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe (drugi odstavek); ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (tretji odstavek).

Zavarovalnica v skladu z ZVOP–1 (23. točka 6. člena) spada v zasebni sektor, ki lahko torej obdeluje osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika oziroma se lahko že pogodbeno razmerje na podlagi drugega odstavka 10. člena ZVOP–1 ejrja pravobranilstvo RS šteje za pravno podlago za obdelavo tistih osebnih podatkov, ki so potrebni in primerni v fazi sklenitve pogodbe oziroma za izpolnjevanje pogodbe.

Osebna privolitev posameznika je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev, mora pa iti za prostovoljno izjavo, ki je dana na podlagi informacij (ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po ZVOP–1, v vašem primeru torej zavarovalnica), da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen (14. točka 6. člena ZVOP–1). Če se podatki zbirajo neposredno od posameznika, za kar gre očitno tudi v vašem primeru, mora upravljavec osebnih podatkov (torej zavarovalnica) posameznika seznaniti, kdo bo obdeloval njegove osebne podatke in za kakšne namene jih bo obdeloval oziroma ga čim bolj izčrpno informirati o tej obdelavi (19. člen ZVOP–1).

 

Poleg tega Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – ZZavar-UPB7, 90/12, 56/13 in 63/13 – ZS-K; v nadaljevanju ZZavar) v prvem odstavku 154. člena določa, da zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, pošiljajo in uporabljajo osebne podatke zaradi sklepanja in izvajanja pogodb o zavarovanju, kar vključuje tudi izterjavo neplačanih obveznosti iz zavarovalnih pogodb, reševanje škod, uveljavljanje povračilnih zahtevkov in drugih pravic ter obveznosti v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in zbirke podatkov o zavarovanju. Drugi odstavek istega člena nadalje določa, da lahko zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje vzpostavijo, vzdržujejo in vodijo zbirko podatkov o zavarovalcih in zavarovancih (1. točka), zbirko podatkov o škodnih dogodkih (2. točka) in zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine (3. točka). Na podlagi 3. točke tretjega odstavka istega člena se v prvo omenjeni zbirki podatkov zbirajo tudi osebni podatki, ki se nanašajo na predmet zavarovanja, v zadnje omenjeni zbirki pa na podlagi petega odstavka istega člena naslednji podatki:

 

1.   ime in priimek, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče in davčna številka zavarovanca in oškodovanca, za katerega se ugotavljata zavarovalno kritje in odškodnina,

2.   predhodni škodni dogodki v obsegu iz četrtega odstavka tega člena, predhodne poškodbe in zdravstveno stanje, vrsta telesnih poškodb, trajanje zdravljenja in posledice za zavarovanca in oškodovanca,

3.   dohodki zavarovanca in oškodovanca ter zaposlitev,

4.   upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti zavarovanca in oškodovanca,

5.   stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in medicinske pripomočke zavarovanca in oškodovanca,

6.   upravičenosti do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje, iz proračunskih sredstev Republike Slovenije,

7.   historični podatki o vozilu, ki je predmet zavarovanja.

 

Iz navedenega člena torej izhaja, da lahko zavarovalnica v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, zbira navedene osebne podatke, vendar le tiste, ki so potrebni za sklepanje in izvajanje pogodb o zavarovanju. Zavarovalnica mora namreč pri tem upoštevati šesti odstavek 154. člena ZZavar, ki določa, da je obdelava osebnih podatkov v navedenih zbirkah dopustna le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje namenov obdelave iz prvega odstavka tega člena (torej med drugim tudi za potrebe sklepanja pogodb o zavarovanju). Načelo sorazmernosti je določeno tudi v 3. členu ZVOP-1, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Presoja sorazmernosti pa je odvisna od več dejavnikov posamezne zavarovalne pogodbe: nevarnosti (rizika), ki jo krije zavarovanje, in predmeta zavarovanja oziroma zavarovane osebe, na katero se veže ta riziko, načina izpolnitve oziroma obveznosti zavarovalnice, trajanja zavarovanja oziroma drugih podatkov, ki jih sicer potrebuje zavarovalnica za njeno oceno tveganja ter določitev njenih obveznosti in višine, oblike in načina plačila zavarovalne premije.

 

Vsekakor pa lahko zavarovalnica zbira osebne podatke le za določene in zakonite namene in jih ne sme nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače (16. člen ZVOP–1). Prav tako mora upoštevati tudi 21. člen ZVOP–1, po katerem se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali; po izpolnitvi namena obdelave pa se osebni podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo (če zakon ne določa drugače).

 

V skladu s sedmim odstavkom 154. člena ZZavar se osebni podatki zbirajo praviloma neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo (1. točka), sicer pa lahko tudi od drugih oseb, zdravstvenih ustanov, delodajalca, zavodov itd. (2.–6. točka). Organi, organizacije in posamezniki, ki take podatke oziroma zbirke podatkov imajo, morajo te podatke na pisno zahtevo posredovati zavarovalnici oziroma Slovenskemu zavarovalnemu združenju (osmi odstavek 154. člena ZZavar).

 

Če pa gre za občutljive osebne podatke, torej tudi zdravstvene (kot je to v vašem primeru), ki so občutljivi osebni podatki po 19. točki 6. člena ZVOP–1, pa ti zaradi svoje subtilnosti potrebujejo posebno varstvo in zaščito. ZVOP–1 tako v 13. členu taksativno določa osem pravnih podlag, na podlagi katerih se lahko obdelujejo občutljivi osebni podatki (torej zgolj samo v teh osmih predpisanih primerih), v 14. členu pa tudi strožje pogoje zavarovanja oziroma so predpisani postopki in ukrepi za še posebej skrbno ravnanje z njimi, kar vse mora upoštevati tudi zavarovalnica.

 

V vašem primeru, ko gre za pridobitev zdravstvenih podatkov ob oziroma zaradi sklenitve zavarovalne pogodbe, pride v poštev 1. točka 13. člena ZVOP–1, tj. da se zdravstveni podatki lahko obdelujejo, če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna (v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom). Poudarek je torej na osebni privolitvi, ki pa mora biti izrecna, torej se mora izrecno nanašati na občutljive (zdravstvene) podatke, in mora biti praviloma pisna.

 

Na podlagi takšne izrecne osebne privolitve za obdelavo občutljivih osebnih podatkov in v skladu z ZZavar zavarovalnica praviloma od zavarovanca lahko pridobi podatke tudi o njegovem zdravstvenem stanju, če jih potrebuje za odločitev oziroma za samo sklenitev (ali izvajanje) zavarovalne pogodbe. Razumljivo namreč je, da zavarovalnica ob sklepanju življenjskega zavarovanja (npr. za primer smrti, nezmožnosti za delo, nekaterih bolezenskih stanj itd.) želi imeti (določene) zdravstvene podatke o zavarovancu. Seveda pa se vsak posameznik v končni fazi sam odloči, ali bo sploh sklepal kakšno zavarovalno pogodbo oziroma podal izrecno osebno privolitev za obdelavo teh občutljivih podatkov, oziroma ali jih bo posredoval zavarovalnici ali ne.

 

Katere konkretne podatke o zdravstvenem stanju, v kakšni obliki oziroma s kakšno listino (izjava zavarovanca, potrdilo zdravnika, zdravniški izvid itd.) lahko pridobi zavarovalnica, pa ZZavar ne določa natančno, tako da je to odvisno od okoliščin posameznega primera, konkretne zahteve ali (splošnih) pravil zavarovalnice, dogovora ipd. V vsakem primeru pa mora zavarovalnica pri tem upoštevati namen obdelave podatkov in načelo sorazmernosti ter spoštovati določen rok hrambe. Potrebnost oziroma sorazmernost obdelave konkretno zahtevanih zdravstvenih podatkov pa se lahko presoja samo v vsakem konkretnem primeru posebej.  

 

 

 

Lepo vas pozdravljamo,

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka