Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 27.03.2015
Naslov: Ali je snemanje svojega govora kršitev?
Številka: 0712-1/2015/911
Vsebina: Snemanje sej in javnih dogodkov, Moderne tehnologije, Vpogled v lastne OP
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne 20. 3. 2015 prejel vaše elektronsko sporočilo, iz katerega izhaja,

 

da ste bili zaslišani pred komisijo, ki je presojala upravičenost vaše pritožbe na oceno javnega uslužbenca. Ker ste, glede na rezultate prehodnih zaslišanj drugih pritožnikov pred komisijami, ki jih je določil direktor in mogoče tudi iz nekaterih predhodnih izjav večine članic komisije, pričakovali, da odločanje ne bo objektivno, ste želeli, da bo vsaj vaš del zagovora zapisan avtentično. Zato ste se odločili svoj del zagovora posneti. Ker so vam bila takoj po vašem zagovoru zastavljena še vprašanja s strani komisije, so se na posnetku znašla tudi ta vprašanja, preden ste se spomnili, da morate snemalno napravo izklopiti. Prizadetim članicam komisije, ki so bile pomotoma posnete, ste se opravičili. Poudarjate, da je bil namen snemanja samo preverjanje in popravljanje zapisnika, ter brisanje posnetka takoj, ko bo zadeva zaključena. Za snemanje svojega govora ste se odločili zaradi lažje presoje zapisnika in na podlagi posnetka dodali manjkajoči del zagovora. Žal o snemanju svojega govora niste obvestili vseh prisotnih, ker ste bili mnenja, da sebe lahko snemate brez vednosti drugih. Ko ste potem popravili besedilo zapisnika (predvsem svoj del zagovora), se je dolžina zapisa vašega govora podvojila. Predsednici, ki se je čudila nad vsemi pripombami, ste povedali, da ste svoj del zagovora snemali. Nato je direktor sklical komisijo in vas, kot pritožnika, z namenom, da se sprejme odločitev, da komisija podpiše prvotno besedilo zapisnika in priloži vaše popravke s pripombo, da so bili pridobljeni na podlagi nedovoljenega snemanja. Istočasno vas je obvestil (zagrozil), da se boste o kazenski odgovornosti za nedovoljeno snemanje še pogovorili.

 

V zvezi z navedenim vas zanima, če ste lahko kazensko odgovorni za snemanje svojega govora brez vednosti drugih? Snemano je bilo samo z namenom preverjanja zapisnika in nikakor ni bilo namenjeno v posredovanje nikomer drugemu (kakšna bi tudi bila korist kogarkoli od posnetka vašega zagovora). Prosite za mnenje, če ste s svojim snemanjem kršili predpise s področja varstva osebnih podatkov.

 

V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:

      

IP pojasnjuje, da če je obdelava podatkov (snemanje in shranjevanje pogovorov) namenjena zgolj zasebni uporabi, so določila ZVOP-1 izključena, kljub temu, da pri snemanju nastaja zbirka podatkov. ZVOP-1 se namreč v skladu s 1. točko 7. člena ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali druge domače potrebe. IP torej v primeru snemanja govorov za zasebno uporabo ni pristojen organ.

 

IP je pristojen za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov. Krovni zakon na področju varstva osebnih podatkov, ZVOP-1, se po določilu 1. člena nanaša izključno na pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov.


IP uvodoma pojasnjuje, da je obdelava osebnih podatkov v ZVOP-1 definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Osebni podatek je v skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Zbirka osebnih podatkov pa je v skladu s 5. točko 6. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, pri čemer strukturiran pomeni, da je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.


Glede na uvodna določila IP pojasnjuje, da je pri snemanju govora treba upoštevati določila ZVOP-1, kadar pri snemanju nastaja zbirka podatkov (v tem primeru posnetkov). Če je obdelava podatkov (snemanje in shranjevanje pogovorov) namenjena zgolj zasebni uporabi, so določila ZVOP-1 izključena, kljub temu, da pri snemanju nastaja zbirka podatkov. ZVOP-1 se namreč v skladu s 1. točko 7. člena ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali druge domače potrebe. IP torej v primeru snemanja govorov za zasebno uporabo ni pristojen organ.


Glede na dejstvo, da ste (nehote ali pomotoma) posneli tudi vprašanja članov komisije, gre v tem delu predvsem za tisti del pravice do zasebnosti, ki sicer ni v pristojnosti IP, torej za del širše pravice od varstva osebnih podatkov, katere meje so začrtane v 35. in 37. členu Ustave RS. Ustavno sodišče RS je glede pravice na glasu že večkrat odločalo, pri čemer je v zadevi opr. št. Up-472/02 navedlo: »da je sodišče že sprejelo stališče, da je človekova zasebnost, katere nedotakljivost zagotavlja 35. člen Ustave RS, v območju človekovega bivanja bolj ali manj sklenjena celota njegovih ravnanj in ukvarjanj, občutij in razmerij, za katero je značilno in konstitutivno, da si jo človek oblikuje in vzdržuje sam ali sam z najbližjimi, s katerimi je v intimni skupnosti, na primer z življenjskim partnerjem, in da v njej biva z občutkom varnosti pred vdorom javnosti ali kogarkoli nezaželenega (odločba št. Up-32/94 z dne 13. 4. 1995, OdlUS IV, 38). Običajen in bistveni del ali vidik te celote so torej tudi človekova ravnanja. Vanje sodi tudi pravica človeka do lastnega glasu, pravica na glasu. Ta zagotavlja vsakomur, da sam odloči o podobi svoje osebnosti v komunikaciji z drugimi. V človekovi besedi se namreč izraža njegova osebnost. Vsak ima pravico, da lahko govori prosto, brez zadrege in v normalnih okoliščinah, ki jih izraža krilatica "verba volant, litterae scriptae manent". Varstvo zajema možnost, da se človek v komunikaciji po lastni presoji odzove na najustreznejši način in se prilagodi vsakokratnemu naslovniku. K tej temeljni pravici sodi tudi to, da se človek sam odloči o tem, kdo bo slišal vsebino komunikacije - le sogovornik, določena zaključena skupina ljudi ali javnost. Odločitev o sebi in o svoji besedi zajema torej tudi določitev kroga oseb, ki naj slišijo vsebino pogovora. Svojo vsebino najde ta pravica v upravičenju vsakega človeka o tem, ali bo njegov glas posnet in s tem preko nosilca zvoka morda posredovan tretjim osebam, s čimer se beseda in glas od njega ločita in osamosvojita. Zapis daje oblast nad tujo osebo, tujo osebno dobrino, ker omogoča ponovitev in tako posega v izključno pravico osebe, da razpolaga s tem, kar je govorila, da sama odloča, kdo naj to sliši ali kdo lahko to sliši. Človeška komunikacija je z zagotovljenim varstvom v 35., in še posebej v 37. členu Ustave, zaščitena pred tem, da bi besede (nepremišljena ali impulzivna izjava, površno mnenje ali pa kakršenkoli pogovor zaradi vsebine ali tona glasu v drugačnih okoliščinah) pričale proti tistemu, ki jih je izgovoril. Posnetek je avtentično ohranjena beseda ali glas, ki se je s posnetkom ločil od osebe, ki ga je izgovorila

 

Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje določa tudi Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) in sicer v 137 členu. Kot že navedeno, v kolikor je v vašem primeru s snemanjem članov komisije prišlo do kršitev posameznikove pravice do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS), navedeno ne spada v pristojnost IP.

 

 

Lepo vas pozdravljamo,

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka