Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 16.02.2015
Naslov: Zajem podatkov iz zdravstvene dokumentacije pri izvajanju nadzora po ZPacP
Številka: 0712-1/2015/358
Vsebina: Inšpekcijski postopki
Pravni akt: Mnenje

dne 6. 2. 2015 smo pri Informacijskem pooblaščencu prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem (povzetek), ali je dopustno, da bi Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS) v okviru izvajanja prekrškovnega nadzora po Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP) že na začetku postopka, s skeniranjem ali fotografiranjem zajel celotno zdravstveno dokumentacijo, ki je oziroma bi lahko bila relevantna za izvedbo postopka, in sicer z namenom, da se prepreči morebitno naknadno spreminjanje, izločanje ali dopolnjevanje zdravstvene dokumentacije, ki služi kot dokaz v prekrškovnem postopku.  

 

V zvezi z vašim vprašanjem vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje.

 

 

V okviru izvajanja prekrškovnega postopka je predhodni zajem dokumentarnega gradiva, ki služi ali bi lahko potencialno služilo kot dokazno gradivo, na način skeniranja ali fotografiranja in nadaljnje hrambe na elektronskem mediju, dopusten.

 

Pri zajemu dokumentarnega gradiva mora pristojni organ v skladu z načelom sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1 poskrbeti, da se v zajem vključi le tisto dokumentarno gradivo, ki bi dejansko lahko služilo kot dokaz v konkretnem prekrškovnem postopku, in da se zajem opravi šele v fazi, ko je prekrškovni postopek že dovolj osredotočen na določeno kršitev.

 

Pri nadaljnji hrambi in uporabi zajetega dokumentarnega gradiva predlagamo, da pristojni organ v skladu z zahtevami za zavarovanje osebnih podatkov iz 14. in 24. člena ZVOP-1:

- zagotovi hrambo podatkov v šifrirani obliki (ob ustrezni politiki varovanja gesel),

- prepreči oziroma prepove reproduciranje vseh podatkov na nosilcu podatkov,

- nosilec podatkov posebej označi (npr. hramba v posebni kuverti znotraj zadeve ali ločeno),

- zagotovi sledljivost uporabe podatkov in

- zagotovi krajši rok hrambe, kot velja za gradivo, ki je bilo potem dejansko uporabljeno kot dokaz in se hrani posebej, če je krajši rok hrambe skladen s področnimi predpisi o upravljanju z dokumentarnim gradivom.

 

 

Obrazložitev:

 

Zakonska podlaga za pridobivanje osebnih podatkov znotraj oziroma za potrebe prekrškovnega postopka je v četrtem odstavku 45. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Ta določba je dovolj široka, da omogoča pridobivanje osebnih podatkov ne glede na obseg podatkov, vrsto podatkov, nosilce podatkov, posameznike, na katere se podatki nanašajo in ne glede na vrsto upravljavcev. Namen predhodnega zajema dokumentarnega gradiva je, da se zagotovi:

-       fizično zavarovanje (ohranitev) podatkov in

-       potrditev vsebine (stanja) podatkov v določenem trenutku (nespremenljivost podatkov).

Ta namen je, po mnenju Informacijskega pooblaščenca, skladen z namenom, ki ga določa četrti odstavek 45. člena ZP-1. Poleg tega ni videti tehtnih razlogov, da ne bi mogel pristojni organ pridobiti reprodukcije dokumentarnega gradiva (za potrebe obdelave gradiva v svojih prostorih), če ima pravico do vpogleda na kraju hrambe pri upravljavcu – zavezancu.  

 

Enako stališče bi veljalo pri pridobivanju osebnih podatkov oziroma dokumentarnega gradiva na podlagi 19. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru ali 13. člena Zakona o zdravstveni inšpekciji.

 

V zvezi z načelom sorazmernosti in ukrepi ter postopki za zavarovanje občutljivih osebnih podatkov je Informacijski pooblaščenec izdal že vrsto mnenj, ki so dostopna na spletni strani www.ip-rs.si. Konkretna presoja spoštovanja načela sorazmernosti ni možna brez poznavanja okoliščin konkretnega primera.

 

Prijazen pozdrav,

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka