Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 15.11.2013
Naslov: Zavarovanje mailov v pravdnem postopku
Številka: 0712-1/2013/4190
Vsebina: Sodni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 23.10.2013 prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste od Oddelka za gospodarsko sodstvo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani  prejeli sklep za zavarovanje dokazov, v katerem vam je naloženo, da sodišču v roku 15 dni posredujete 1) podatek o tem, ali je tožeča stranka s svojega elektronskega naslova na elektronski naslov tožene stranke na katerega od treh določenih datumov v lanskem oz. letošnjem letu posredovala kakšno elektronsko sporočilo, 2) podatek o tem, ali je tožena stranka navedena sporočila tudi prejela, in 3) kopije teh posredovanih sporočil in morebitnih priponk. Sodišče je sklep izdalo na predlog tožeče stranke, ki želi na ta način dokazati obstoj in pravočasnost svojih ugovorov (grajanja solidnosti gradnje) zoper toženo stranko.

Iz vsebine dopisa izhaja, da elektronski naslov tožeče stranke gostuje pri vas, elektronski naslov tožene stranke pa po vsej verjetnosti ne.

Navajate, da nameravate posredovanje morebitnih razpoložljivih podatkov zavrniti, ker po vašem mnenju zadevno sodišče za potrebe pravdnega oz. gospodarskega postopka ne spada med upravičence za dostop do prometnih podatkov in kopij posredovanih sporočil. Pri tem se sklicujete na mnenje Pooblaščenca št. 0712-449/2008/2 z dne 21.05.2008, kjer navajamo, da operater na podlagi odločbe civilnega sodišča za posredovanje izpisa telefonskih klicev od tožene stranke, izdane na predlog nasprotne stranke, teh izpiskov ni dolžan oz. ne sme posredovati sodišču, saj bi to predstavljalo nezakonit oz. neustaven poseg v komunikacijsko zasebnost tožene stranke.



Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.


Pooblaščenec meni, da operater na podlagi sklepa sodišča o zavarovanju dokazov, izdanega na pobudo stranke v okviru pravdnega postopka, ne sme opraviti vpogleda v vsebino elektronskih (e-poštnih) sporočil ali v prometne podatke v zvezi s temi sporočili, ter posredovati tako dobljenih podatkov sodišču.

Poseg v ustavno pravico do varstva tajnosti pisem in drugih občil iz 37. člena Ustave RS je dopusten zgolj pod pogoji iz drugega odstavka zadevnega člena, in sicer, če je ta urejen v zakonu, poseg zahteva sodišče, in sicer za potrebe kazenskega postopka ali za potrebe varnosti države. V obravnavanem primeru ne gre za kazenski postopek, prav tako pa ni podlage za poseg v zakonu, zato Pooblaščenec meni, da okrožno sodišče, ki vodi pravni postopek, ni upravičeno do podatkov, ki so varovani po 37. členu Ustave RS.

Ker se večina zahtevanih podatkov nanaša na stranko, na katere pobudo je bila izdan omenjeni sklep, Pooblaščenec predlaga, da naj zahtevane dokaze stranka zavaruje in predloži kar sama.


Obrazložitev:

Ad 1) podatek o tem, ali je tožeča stranka s svojega elektronskega naslova na elektronski naslov tožene stranke na katerega od treh določenih datumov v lanskem oz. letošnjem letu posredovala kakšno elektronsko sporočilo


Sodišče vas najprej prosi za posredovanje podatka o tem, ali je tožena stranka tožeči stranki na katerega od treh datumov (dva leta 2012 in en v letu 2013) posredovala elektronsko sporočilo s svojega e-poštnega naslova, na elektronski naslov tožene stranke. Omenjeni podatek bo tipično mogoče pridobiti na dva načina, in sicer A) z vpogledom v poštni nabiralnik pošiljatelja oz. poštni nabiralnik prejemnika in B) z vpogledom v podatke o prometu pri ponudniku e-pošte za obe stranki komunikacije.

Ker v vašem dopisu navajate predvsem slednje, se Pooblaščenec najprej opredeli glede podatkov o prometu (način B). Pooblaščenec pri tem upošteva navedbe v vašem dopisu, iz katerih izhaja, da elektronski naslov tožeče stranke (predlagateljice sklepa) gostuje pri vas, elektronski naslov tožene stranke pa po vsej verjetnosti ne. Pooblaščenec posledično predpostavlja, da razpolagate zgolj s prometnimi podatki za tožečo stranko (domnevnega pošiljatelja), ne pa tudi s prometnimi podatki na strani tožene stranke (domnevnega prejemnika).

V skladu s 45. točko 1. odstavka 3. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12. v nadaljevanju ZEKom-1) so podatki o prometu »kateri koli podatki, obdelani za namen prenosa komunikacije po elektronskem komunikacijskem omrežju ali zaradi njegovega zaračunavanja«. To torej vključuje tudi podatke o obstoju SMTP ali ekvivalentne seje, ki služi za prenos e-poštnega sporočila iz enega e-poštnega nabiralnika v drugi (se pravi, podatke o pošiljatelju, naslovniku in času komunikacije). V skladu z 2. alinejo 1. odstavka 147. člena ZEKom-1 (»zaupnost komunikacij«) so prometni podatki glede zahtev po varovanju zaupnosti komunikacij povsem izenačeni s samo vsebino komunikacije. To je v preteklosti tudi že potrdilo Ustavno sodišče ,. Posledično je operater v skladu s 151. členom ZEKom-1 dolžan prometne podatke takoj, ko niso več potrebni za prenos sporočil, izbrisati ali narediti take, da postanejo brezosebni, razen seveda v primeru izjem za potrebe notranjih postopkov po 149. členu, varovanja življenja in telesa po 153. členu, sledenja zlonamernih ali nadležnih klicev po 155. členu, zakonitega prestrezanja komunikacij po 160. členu, oz. obveznosti, ki jih je Republika Slovenija prevzela na podlagi Direktive 2006/24/EC o hrambi prometnih podatkov (po 162. – 168. člen ZEKom-1, tudi XIII. poglavje ZEKom-1).

Ker se sklep sodišča očitno ne nanaša na situacije iz 149., 153., 155. oz. 160. člena ZEKom-1, Pooblaščenec meni, da dopustnost posredovanja zahtevanih podatkov na teh pravnih podlagah odpade. 163. člen pa določa, da se (v 164. členu) našteti prometni podatki hranijo izključno »za namene pridobivanja podatkov v javnem komunikacijskem omrežju, ki jih določa zakon, ki ureja kazenski postopek, [..] zakon, ki ureja Slovensko varnostno-obveščevalno agencijo, oz. [..] zakon, ki ureja obrambo države«. Od teh treh zakonov postopanje pred sodišči ureja le zakon, ki ureja kazenski postopek (in sicer v primerih, določenih v členih 148.b in sledečih Zakona o kazenskem postopku). Dalje, iz 166. člena ZEKom-1 izrecno izhaja, da operater mora oz. sme prometne podatke poslati zgolj na podlagi prejema prepisa izreka odredbe pristojnega organa. Sodišče, ki vam nalaga posredovanje podatkov, postopa v pravdnem, ne kazenskem postopku, zato po mnenju Pooblaščenca za izdajo zadevne odredbe ne more biti stvarno pristojno. Tudi sicer se sodišče v samem sklepu sploh ne sklicuje na pooblastilo po XIII. poglavju ZEKom-1, ampak kot pravno podlago navaja neposredno določbe o zavarovanju dokazov iz Zakona o pravdnem postopku. Te določbe, kot že sami ugotavljate, ne predstavljajo veljavne pravna podlaga za posredovanje podatkov, ki so bili zbrani na podlagi XIII. poglavja ZEKom-1 o hrambi prometnih podatkov.  V skladu s tem Pooblaščenec meni, da zahtevanih podatkov Oddelku za gospodarsko sodstvu pri Okrožnem sodišču v Ljubljani ne smete posredovati.

Seveda pa so pooblastila iz vseh gornjih členov namenjena situaciji, ko želijo pristojni organi pridobiti podatke o komunikaciji posameznika mimo njegove volje oz. tudi brez njegovega (vsaj predhodnega) vedenja. Urejajo torej pritajeni nadzor elektronskih komunikacij. Strogost pogojev za ta pooblastila je namenjena predvsem omejevanju posegov oblastnih organov v komunikacijsko zasebnost posameznika, zoper katerega vodijo postopek. V kolikor pa bi zadevni posameznik zahteval podatke sam zase, ti pogoji (kavtele) več niso potrebni. Gre namreč za posameznikovo lastno komunikacijo, namen določbe omenjenih členov ZEKom-1, ZKP oz.  37. člena Ustave Republike Slovenije (varstvo tajnosti pisem in drugih občil) pa ni in ne more biti ščitenje posameznika pred njegovimi lastnimi pismi in drugimi občili. Tožena stranka bi torej lahko prometne podatke iz te točke pridobila tudi sama, brez posredovanja sodišča, na podlagi zahtevka za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki iz 30. člena ZVOP-1. V zvezi s tem Pooblaščenec že nekaj časa tudi zagovarja stališče, da se je posameznik upravičen seznaniti s podatki, hranjenimi o njemu oz. njej na podlagi XIII. poglavja ZEKom-1, in to kljub temu, da namen seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ni izrecno naveden v 1. odstavku 163. člena ZEKom-1 (glej npr. mnenje št. 0712-16/2013/2 z dne 8.3.2013).

Če je naročnik fizična ali pravna oseba, ki na trgu opravlja gospodarsko ali drugo samostojno dejavnost, mora po mnenju Pooblaščenca zahtevi za seznanitev s prometnimi podatki v zvezi z naročeno storitvijo priložiti dokument, iz katerega je razvidno, kateremu uporabniku – fizični osebi (praviloma zaposlenemu) je bila na zadevne datume dodeljena naročena storitev, ter uporabnikovo soglasje za pridobitev zadevnih prometnih podatkov. Operater nato podatke pošlje temu uporabniku, ne pravni osebi. Odločitev o tem, ali bo dobljene podatke (v celoti ali delno) kasneje posredoval pravni osebi, je seveda stvar odločitve uporabnika. Obenem lahko uporabnik te podatke zahteva tudi sam, ob predložitvi navedenega dokumenta naročnika. Samo dejstvo, da je naročnik storitve pravna oseba, po mnenju Pooblaščenca torej še ne more biti razlog za zavrnitev zahtevka za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki. Temu sledi tudi 162. člen ZEKom-1, ki za potrebe XIII., poglavja redefinira pojem uporabnika kot »pravne ali fizične osebe, ki uporablja javno komunikacijsko storitev v zasebne ali poslovne namene, čeprav ni nujno, da je naročena nanjo«. Če lahko namreč policija dobi prometne podatke v zvezi s komunikacijskimi storitvami, katerih naročniki so pravne osebe, na škodo dejanskih uporabnikov komunikacijske storitve, morajo po analogiji do teh podatkov biti upravičeni tudi dejanski uporabniki.

Pooblaščenec pri tem opozarja, da je v skladu z 5. odstavkom 163. člena ZEKom-1 rok za hrambo prometnih podatkov o storitvah, ki ne štejejo med javno dostopne telefonske storitve, 8 mesecev od dneva komunikacije. Ker storitev zagotavljanja oz. gostovanja elektronske pošte ne šteje za javno dostopno telefonsko storitev, vi kot njen operater v nobenem primeru več ne bi smel razpolagati s prometnimi podatki prva dva v sklepu sodišča navedena datuma, saj se na nanašata še na leto 2012. Lahko pa še razpolagate s prometnimi podatki za tretji datum, ki se nanaša na sredino letošnjega leta.

Kot že navedeno, je mogoče podatek o tem, ali je tožeča stranka toženi stranki na določen datum posredovala kakšno elektronsko sporočilo, pridobiti tudi na način A, se pravi z vpogledom v poštni nabiralnik tožeče stranke (konkretno v njen outbox, kjer se hrani odposlana elektronska pošta). Kot zgoraj Pooblaščenec tudi tukaj meni, da lahko te podatke tožena stranka pridobi kar sama, z vpogledom v svoj lastni poštni nabiralnik, po potrebi tudi po izvedencu, kateremu v ta namen izroči ustrezna pooblastila ter prijavne podatke. Iz istih razlogov, kot so navedeni zgoraj glede prometnih podatkov, pa operater po mnenju Pooblaščenca prav tako ne sme vpogledati v poštni nabiralnik tožeče stranke, in tako dobljenih podatkov ne posredovati sodišču. Za pregledovanje vsebine poštnega nabiralnika svojega naročnika (tožeče stranke) v te namene namreč nima veljavne pravne podlage.

Za konec pa Pooblaščenec še enkrat poudarja, da operater navedenih podatkov ne sme pridobiti in posredovati z vpogledom v e-poštni nabiralnik tožene stranke (nasprotne stranke), v kolikor ta slučajno vseeno gostuje pri operaterju, oz. v prometne podatke, ki bi jih operater v zvezi s tem gostovanjem hranil na podlagi XIII. poglavja ZEKom-1. Kot namreč tudi navajate sami, pravdno sodišče, ki s sklepom odredi zavarovanje dokazov, nima pravne podlage uporabe posebnih pooblastil iz ZEKom-1 ali ZKP za vpogled v komunikacijo tretjih oseb. Okoliščina, navedena v vaši prošnji, da naj tožena stranka ne bi nasprotovala izdaji sklepa sodišča, na to nima nobenega vpliva.


Ad 2) podatek o tem, ali je tožena stranka navedena sporočila tudi prejela

Kot že navedeno v prejšnji točki, je vpogled v vsebino komunikacije ali prometne podatke dovoljen na zahtevo posameznika, na katerega se ta promet oz. podatki nanašajo, oz. pristojnega državnega organa v skladu z določbami Ustave in zakonov. Prvo v navedenem primeru odpade, saj iz vaše prošnje ne izhaja, da bi zadevni podatek zahtevala (tudi) tožena stranka. Glede drugega pa je treba dodati, da Ustava Republike Slovenije omejuje posege v ustavno pravico varovanja tajnosti pisem in drugih občil, izvedeno s strani državnih organov, na najhujša kazniva ravnanja, in sicer na taka, ki so lahko predmet kazenskega postopka, pozornosti varnostno-obveščevalnih služb, ali deležnikov po Zakonu o obrambi. Sklep Oddelka za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani temu okviru po mnenju Pooblaščenca ne ustreza.

Dokazovanje obstoja in pravočasnosti grajanja napake oz. drugi spori iz civilnopravnega odnosa med dvema strankama namreč ne morejo biti zadostna pravna podlaga za poseg v komunikacijsko zasebnost nasprotne stranke.

Dejstvo, da so omenjeni podatki hranjeni pri tretji osebi (ponudniku spletne pošte ali vsaj storitve dostave spletne pošte), ne more vplivati na ustavne pravice posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.

Pooblaščenec posledično meni, da podatka o tem, ali je tožeča stranka navedena sporočila tudi prejela, četudi s temi podatki tudi razpolagate, sodišču ne smete posredovati.


Ad 3) kopije posredovanih sporočil in morebitnih priponk

Kot že navedeno v prejšnji in predprejšnji točki, je vpogled v vsebino komunikacije ali prometne podatke dovoljen na zahtevo posameznika, na katerega se ta promet oz. podatki nanašajo, oz. pristojnega državnega organa v skladu z določbami Ustave in zakonov.

Kot zgoraj Pooblaščenec tudi tukaj meni, lahko zadevne kopije morebitnih posredovanih sporočil pridobi tožena stranka sama, z vpogledom v svoj lastni poštni nabiralnik, bodisi sama, bodisi po tretji osebi (npr. izvedencu), ki mu v ta namen izroči ustrezno pooblastilo ter prijavne podatke.

Iz e-poštnega nabiralnika tožene stranke jih, iz istih razlogov kot v prejšnjem odstavku, ne smete pridobiti.


S pozdravi,


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka