Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 04.06.2013
Naslov: Ali IP naslov spada med podatke o naročniku
Številka: 0712-92/2011/2
Vsebina: Svetovni splet, Telekomunikacije in pošta
Pravni akt: Mnenje

Dne 26. 4. 2011 smo prejeli vaše sporočilo, v katerem sprašujete za mnenje o tem, ali je IP naslov naročniški podatek po 4. točki 1. odstavka 110. člena Zakona o elektronskih komunikacijah ali gre za podatek, ki sodi v sklop hranjenih podatkov po 107.b členu ZEKom.


Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.


Pooblaščenec meni, da 110. člen ZEKom operaterju ne daje pravne podlage, da v zbirki podatkov o naročniku hrani IP naslove, razen če je operater za to pridobil privolitev naročnika.

Klub temu pa mora operater v dveh ločenih zbirkah hraniti podatke o IP naslovih (1) na podlagi 107.b člena ZEKom (obvezna hramba podatkov) in (2) na podlagi 104. člena ZEKom (vendar le dokler podatek potrebuje za prenos sporočil oziroma za obračun in za plačila v zvezi z medomrežnim povezovanjem).

Obrazložitev:

 

Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da 107.b člen Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/2007; ZEKom-UPB1) v 3. odstavku jasno določa, da med hranjene podatke spada tudi:

 

pri dostopu do interneta, elektronske pošte in uporabi internetne telefonije datum in čas prijave na internet in odjave z njega, pri čemer se upošteva določen časovni pas, skupaj z naslovom statičnega ali dinamičnega internetnega protokola, ki ga je ponudnik dostopa do interneta dodelil komunikaciji, in uporabniško ime naročnika ali registriranega uporabnika ter datum in čas prijave in odjave z internetnih storitev elektronske pošte ali internetne telefonije glede na določen časovni pas.

 

Operaterji torej morajo obvezno, v ločeni zbirki, hraniti podatke, ki jih določa 107.b člen ZEKom in med katerimi so tudi IP naslovi.

 

Podatek o IP naslovu mora operater hraniti tudi skladno z določbami 104. člena ZEKom, v ločeni zbirki, dokler podatek potrebuje za prenos sporočil oziroma za obračun in za plačila v zvezi z medomrežnim povezovanjem:

 

(1) Podatki o prometu, ki se nanašajo na naročnike in uporabnike ter jih je operater obdelal in shranil, morajo biti izbrisani ali spremenjeni tako, da se ne dajo povezati z določeno ali določljivo osebo, takoj ko niso več potrebni za prenos sporočil, razen če sodijo v kategorijo podatkov iz 107.b člena tega zakona, ki se hranijo v skladu s četrtim in petim odstavkom 107.a člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko operater do popolnega plačila storitve, vendar najdlje do preteka zastaralnega roka, hrani in obdeluje podatke o prometu, ki jih potrebuje za obračun in za plačila v zvezi z medomrežnim povezovanjem.

Pooblaščenec dalje pojasnjuje, da 110. člen ZEKom operaterju ne daje pravne podlage, da bi hranil v preteklosti dodeljene IP naslove. 110 člen ZEKom namreč določa, da operaterji lahko zbirajo o svojih naročnikih naslednje podatke:
1. osebno ime oziroma firmo naročnika in njeno organizacijsko obliko;
2. dejavnost naročnika na njegovo željo;
3. naslov naročnika;
4. naročniško številko oziroma tudi druge elemente oštevilčenja, ki se uporabljajo za vzpostavitev zveze do naročnika;
5. na željo naročnika akademski, znanstveni ali strokovni naziv naročnika ali naslov njegove elektronske pošte;
6. na podlagi plačila še dodatne podatke, če to želi naročnik in se s tem ne poseže v pravice tretjih oseb;
7. davčno številko za fizično osebo ter davčno in matično številko za pravno osebo.

 

Po mnenju Pooblaščenca IP naslov ne spada pod "druge elemente oštevilčenja", saj 4.a točka 3. člena ZEKom izrecno določa, da so elementi oštevilčenja številke in kode, imena in naslovi, razen internetnih, ki so potrebni za vzpostavljanje komunikacij med omrežnimi priključnimi točkami, razen tistih, ki se uporabljajo izključno znotraj posameznega javnega komunikacijskega omrežja. Operater bi lahko hranil IP naslove v zbirki podatkov o naročniku le z osebno privolitvijo naročnika.

 

Pooblaščenec tako zaključuje, da 110. člen ZEKom operaterju ne daje pravne podlage, da v zbirki podatkov o naročniku hrani IP naslove, razen če je operater za to pridobil privolitev naročnika. Klub temu pa mora operater v dveh ločenih zbirkah hraniti podatke o IP naslovih:
- na podlagi 107.b člena ZEKom (obvezna hramba podatkov)
- in na podlagi 104. člena ZEKom (vendar le dokler podatek potrebuje za prenos sporočil oziroma za obračun in za plačila v zvezi z medomrežnim povezovanjem).

 

 

Prijazen pozdrav.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka