Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 24.09.2012
Naslov: Zbiranje podatkov o etični pripadnosti
Številka: 0712-105/2012/2
Vsebina: Občutljivi OP
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 12.9.2012 v vednost prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste Romski informacijski center Slovenije – Anglunipe. Prijavili ste se na izbor programov javnih del za leto 2012, katerega ciljne skupine so tudi brezposelni Romi. Vaša prijava je bila sprejeta, a se je ob tem pojavil problem, namreč Zavod RS za zaposlovanje je zahteval potrdilo, da je oseba, ki ste jo prijavili v program javnih del pod ciljno skupino Romi, pripadnica romske skupnosti/manjšine. Še več zahtevali so celo potrdilo od Zveze Romov Slovenije. Navajate tudi, da ni zadostovalo, da je pripadnost romski skupnosti potrdil Anglunipe ter Zveza romske skupnosti Umbrella. Zanima vas, ali je zbiranje podatka o etični pripadnosti dovoljeno? Če je dovoljeno, kdo določa kriterije za biti Rom (kdo lahko to potrdi)?

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.


Pooblaščenec pojasnjuje, da bi Zavod RS za zaposlovanje moral v primeru obdelave osebnih podatkov upoštevati 13. člen ZVOP-1 (ki je v konkretnem primeru tudi edina relevantna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov o etnični pripadnosti), ki kot pogoj za obdelavo občutljivih osebnih podatkov določa s strani posameznika izrecno podano osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom.

Pooblaščenec pri tem poudarja, da se nihče ni dolžan izreči o svoji etnični pripadnosti - lahko pa to stori, če želi. Pooblaščenec tudi meni, da je tak način, ki temelji na prostovoljni izjavi o narodni pripadnosti, edini demokratičen (tudi edini pravno dopusten) način zbiranja podatkov o pripadnikih narodne manjšine.

Glede konkretnega primera Pooblaščenec pojasnjuje, da mora tisti, ki razpis pripravlja, vnaprej predvideti, kako naj prijavitelj določeno dejstvo izkaže. Kadar gre za opredelitev o etnični pripadnosti, je torej edino dokazilo osebna opredelitev posameznika (dana svobodno in prostovoljno - v konkretnem primeru za namen izvajanja ukrepa, ki določeno etnično skupino pozitivno diskriminira). Zavod RS za zaposlovanje tako lahko le tiste, ki se sami opredelijo kot Romi obravnava kot pripadnike posebne etnične skupine, ostale pa obravnava enako kot druge brezposelne osebe.


O b r a z l o ž i t e v:


ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov.

Osebni podatek je v skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek.

Pooblaščenec uvodoma poudarja, da se glede vašega dopisa opredeljuje zgolj v delu, ki se nanaša na obdelavo osebnih podatkov, torej delu, ki sodi med pristojnosti Pooblaščenca.

Pooblaščenec nadalje pojasnjuje, da obravnavani osebni podatki v skladu z 19. točko 6. člena ZVOP-1 spadajo med občutljive osebne podatke. Navedena točka namreč opredeljuje, da so občutljivi osebni podatki o rasnem, narodnem, ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske ali prekrškovne evidence, pa tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin.
 
Za obdelavo občutljivih osebnih podatkov je v ZVOP-1 predpisan še posebej strikten režim, ki je določen v 13. členu ZVOP-1. Občutljivi osebni podatki se namreč lahko obdelujejo le v naslednjih primerih:
1. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
2. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
3. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz 1. točke tega člena;
4. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
5. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
6. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
7. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
8. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.

Na tem mestu Pooblaščenec opozarja še na 4. člen ZVOP-1, ki prepoveduje diskriminacijo v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Varstvo osebnih podatkov je namreč zagotovljeno vsakemu posamezniku ne glede na narodnost, raso, barvo, veroizpoved, etnično pripadnost, spol, jezik, politično ali drugo prepričanje, spolno usmerjenost, premoženjsko stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, državljanstvo, kraj oziroma vrsto prebivališča ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Pooblaščenec pojasnjuje, da bi Zavod RS za zaposlovanje moral v primeru obdelave osebnih podatkov upoštevati zgoraj omenjeni 13. člen ZVOP-1 (ki je v konkretnem primeru tudi edina relevantna pravna podlaga), ki kot pogoj za obdelavo občutljivih osebnih podatkov določa s strani posameznika izrecno podano osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom. Torej Pooblaščenec poudarja, da se nihče ni dolžan izreči o svoji etnični pripadnosti - lahko pa to stori, če želi. Pooblaščenec meni, da je tak način, ki temelji na prostovoljni izjavi o narodni pripadnosti, edini demokratičen (in zakonsko dopusten) način zbiranja podatkov o pripadnikih narodne manjšine.

Tisti, ki razpis pripravlja, mora tako vnaprej predvideti, kako naj prijavitelj določeno dejstvo izkaže. Kadar gre za opredelitev o etnični pripadnosti, je edino primerno dokazilo osebna opredelitev posameznika (dana svobodno in prostovoljno - v konkretnem primeru za namen izvajanja ukrepa, ki določeno etnično skupino pozitivno diskriminira). Zavod RS za zaposlovanje tako lahko le tiste, ki se sami opredelijo kot Romi obravnava kot pripadnike določene etnične skupine, ostale pa obravnava enako kot druge brezposelne osebe.  

Pooblaščenec je mnenja, da za dosego opisanega namena (torej učinkovito izvajanje pozitivnih ukrepov, ki jih predvideva naša zakonodaja) ni potrebe (podlage) po zbiranju potrdil glede etnične pripadnosti. Namreč posameznikom, ki se opredelijo kot pripadniki iste etnične skupine, se morajo priznati vse pravice, ki izvirajo iz ukrepov pozitivne diskriminacije.


Prijazen pozdrav,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka