Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 16.08.2006
Naslov: Ureditev obdelave osebnih podatkov v spremenjenem Zakonu o letalstvu
Številka: 092-4/2006/549
Vsebina: Razno
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 09.08.2006 prejel vaše elektronsko sporočilo.

 

Sprašujete nas, kakšno je naše mnenje glede 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 79/06, v nadaljevanju ZLet-A). Menite, da ta zakon določa preveč osebnih podatkov, ki so potrebni za pridobitev dovoljenja za gibanje in zadrževanje na javnih letališčih. Navajate, da takšne prakse v Evropi ne poznate.

 

Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje.

 

Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, s spremembami, v nadaljevanju Ustava) v 1. odst. 38. člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. 2. odst. 38. člena določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Ta pravica je posebej urejena v področnem ZVOP-1.

 

27. člen ZLet-A spreminja 128. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01, v nadaljevanju ZLet) v delu naštevanja osebnih podatkov, ki jih morajo osebe, ki želijo prejeti dovoljenje za gibanje in zadrževanje, na takšen način, da morajo te osebe v podrobnem življenjepisu posredovati naslednje osebne podatke:

1. osebno ime, vključno s prejšnjimi;

2. enotno matično številko občana (EMŠO);

3. datum in kraj rojstva;

4. državljanstvo oziroma državljanstva, vključno s prejšnjimi;

5. naslov prebivališča (stalnega, začasnega in naslov dosegljivosti);

6. bivanja v tujini, če so trajala tri mesece ali več (kraj, obdobje in razlog bivanja);

7. poklic in delo, ki ga opravlja;

8. služenje vojaškega roka;

9. šolanje in obiskovanje seminarjev ali drugih oblik usposabljanja v tujini, če so trajala več kot en mesec (kraj in obdobje);

10. delodajalce in njihove naslove, vključno s prejšnjimi;

11. neizbrisane pravnomočne obsodbe zaradi kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, ter podatke o prekrških, ki so jih obravnavali prekrškovni organi ali sodišča;

12. tekoče kazenske postopke;

13. odvisnost od alkohola, drog oziroma druge zasvojenosti;

14. bolezen ali duševne motnje, ki bi lahko ogrozile varno izvajanje delovnih nalog;

15. stike s tujimi varnostnimi ali obveščevalnimi službami;

16. članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija;

17. izrečene disciplinske ukrepe;

18. prejšnja varnostna preverjanja v skladu z letalskimi predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji;

19. sodelovanje v tujih oboroženih silah ali drugih oboroženih formacijah;

20. finančne obveznosti oziroma prevzeta jamstva z navedbo vrste (npr.: krediti, hipoteke, preživnine) in višine finančnih obveznosti, razloge za dolgove in upnike ter navedbo vseh dohodkov v preteklem letu, vključno s podatki o lastništvu nepremičnin. Preverjana oseba navede tudi podatke o povprečnem osebnem dohodku v zadnjih treh mesecih pred izpolnjevanjem varnostnega vprašalnika;

21. davčno številko;

22. lastnosti in okoliščine iz življenja preverjane osebe, ki imajo lahko za posledico izpostavljenost izsiljevanju ali drugim oblikam izvajanja pritiska.

 

ZVOP-1 v 1. odst. 10. člena določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ali je posameznik v to privolil. V 2. odst. tega člena pa zakon dopušča obdelavo osebnih podatkov posameznika, v primeru, če so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo, ali so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj, za sklenitev ali izpolnjevanje pogodbe.

 

ZVOP-1 torej dovoljuje obdelavo osebnih podatkov v primeru, ko to določa zakon. Takšen zakon je v konkretnem primeru ZLet-A, kar pomeni, da se ZVOP-1 in ZLet-A ne izključujeta, pač pa dopolnjujeta, saj ZLet-A pomeni pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov.

 

Pooblaščenec seveda nima pravice odločati o morebitni smiselnosti (pretiranega) zbiranja osebnih podatkov, vendarle opozarja, da bi se lahko zastavilo vprašanje pretiranosti takšnega zbiranja z vidika sorazmernosti, ki je sicer določen v 3. členu ZVOP-1 in ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Prav tako bi se navedena zakonska določba kot sporna morda lahko izkazala ob upoštevanju sodbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-229/03, z dne 09.02.2006, kjer je sodišče med drugim zapisalo, da popolno identifikacijo posameznika omogoča tako podatek o EMŠO kot tudi podatek o davčni številki. To pa – po navedbah US – pomeni, da je določitev kar dveh podatkov, ki omogočata popolno identifikacijo posameznika, odveč (podčrtal Pooblaščenec), saj zadostuje zgolj eden.

 

Glede na navedeno Pooblaščenec nima pristojnosti presojati skladnosti Zlet-A z Ustavo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06, v nadaljevanju Ustava RS), saj lahko po določbi 2. odstavka 48. člena ZVOP-1 na Ustavno sodišče vloži zahtevo za oceno ustavnosti zakona samo, kadar nastane vprašanje ustavnosti in zakonitosti v zvezi s postopkom, ki ga vodi. Če pa sami menite, da je 27. člen ZLet-A v nasprotju z Ustavo RS, lahko sami sprožite postopek na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Bo pa tudi Pooblaščenec preučil možnost nadaljnjih postopkov, povezanih z morebitno neustavnostjo zakona.

 

S spoštovanjem,

      

Informacijski pooblaščenec

Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka