Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 13.06.2012
Naslov: Zahteva zdravstvene dokumentacije s strani delodajalca pri ugotavljanju resnične poškodbe pri delu
Številka: 0712-1/2012/1934
Vsebina: Delovna razmerja
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 5. 6. 2012 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete, ali lahko strokovni delavec oziroma strokovna služba za varnost in zdravje pri delu, v okviru raziskave okoliščin nastanka nezgode pri delu, od delavca zahteva predložitev zdravstvene dokumentacije, iz katere bi bila razvidna skladnost podatkov s podatki, navedenimi v prijavi nezgode pri delu in ki bi omogočala pravilno odločitev o tem, da prijavljeni dogodek v celoti ustreza kriterijem oziroma definiciji iz 63. člena Zakona  pokojninskem in invalidskem zavarovanju in 3. točke 3. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu oz. da je imel ta dogodek, ki je s strani delavca prijavljen kot nezgoda pri delu, dejansko za posledico poškodbo delavca.

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:

Pooblaščenec ni našel zakonske podlage, ki bi določala, da delodajalec lahko od delavca, v primeru poškodbe pri delu, zahteva vpogled v zdravstveno dokumentacijo oz. v izvide, iz katerih izhaja, da je do poškodbe resnično prišlo pri izvajanju delovnih obveznosti.
Prav tako pa Pooblaščenec ni mogel ugotoviti, zakaj bi bili ti podatki potrebni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi (46. člen ZDR). Prijava poškodbe pri delu (obrazec ER8), že vsebuje ugotovitev delodajalca, da je do nje prišlo na delovnem mestu (na službeni poti oz. na pozi na/z dela). Po ZVZD-1 je nezgoda pri delu nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca. Te okoliščine je mogoče ugotavljati povsem laično. Delodajalec pa nima znanj, ki bi mu omogočala strokovno oceno o tem, ali narava poškodbe (zdravstveno stanje) delavca dejansko izhaja iz škodnega dogodka.

Pooblaščenec še dodaja, da v primeru spora o tem, ali gre resnično za poškodbo pri delu ali ne oz. odločitev sprejme pristojno sodišče.

O b r a z l o ž i t e v:


ZVOP-1 določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov.

Osebni podatki v javnem sektorju, v katerega sodi tudi Služba za varnost in zdravje pri delu v Službi za kadrovske zadeve Ministrstva za obrambo, se v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1, lahko obdelujejo samo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Glede na vaše pojasnilo, da je način ugotavljanja upravičenosti in pravilnosti izplačil iz evropskih sredstev določen z Navodili o izvajanju strukturne in kohezijske politike, Pooblaščenec sklepa, da v konkretnem primeru ni podane izrecne zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov. Ne glede na navedeno pa je potrebno  upoštevati tudi določbo četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1, ki določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena lahko v javnem sektorju obdelujejo tudi tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

41. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVZD-1) v prvem odstavku določa, da mora delodajalec inšpekciji dela takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen. Drugi odstavek istega člena, v zvezi s prijavo nezgod pri delu in poklicnih bolezni iz prejšnjega odstavka tega člena, določa, da delodajalec zbira in posreduje v obrazcih naslednje osebne podatke:
– ime in priimek, spol, državljanstvo, EMŠO oziroma datum rojstva v nezgodi udeleženega delavca;
– ime in priimek, spol, državljanstvo, EMŠO oziroma datum rojstva delavca, pri katerem je bila ugotovljena poklicna bolezen, podatki o poklicni bolezni in odločba, s katero je delavcu priznana poklicna bolezen.
V nadaljevanju istega člena pa je določeno, da minister, pristojen za delo, podrobneje predpiše obrazce za prijavo nezgod, nevarnih pojavov in bolezni iz prvega odstavka tega člen.

Zaradi olajšanja izvajanja obveznosti iz 41. člena ZVZD-1 ter tudi zato, da so na Inšpektoratu RS za delo posredovani vsi podatki, ki so potrebni za nadaljnjo računalniško obdelavo, je bil izdelan obrazec, ki je dosegljiv tako na spletni strani Inšpektorata RS za delo, kot na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja. Uporaba tega obrazca je z uvajanjem ESAW (European Statistics on Accidents at Work) metodologije postala obvezna tudi v RS. Metodologija ESAW je obvezna za vse članice EU na osnovi direktive 89/391/EEC.

Omenjeni obrazec se uporablja tako pri prijavi poškodbe pri delu Inšpektoratu RS za delo (odsotnost delavca z dela več kot tri dni) in prijavi na Zavod za zdravstveno zavarovanje (odsotnost delavca z dela najmanj en dan). Zavod za zdravstveno zavarovanje je namreč po 12. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZVZZ) nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki obsega tudi zavarovanje za primer poškodbe pri delu. Za poškodbo pri delu in za poklicno bolezen se štejejo poškodbe in bolezni v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Iz splošnih navodil za izpolnjevanje zgoraj omenjenega obrazca, ki je tudi njegova priloga, izhaja, da mora delodajalec prijaviti poškodbo pri delu, ki se je zgodila zaposlenemu med opravljanjem dela, na službeni poti ter na poti na delo in iz dela, zaposleni pa je z dela odsoten najmanj en dan. Poškodbo se prijavi na zgoraj omenjenem obrazcu, ki ga delodajalec izpolni v štirih izvodih. Obrazec nato potrdi/zavrne izbrani osebni zdravnik poškodovanca oziroma poda poročilo o poškodbi - od tega se en izvod vrne delodajalcu, en izvod se hrani v medicinski dokumentaciji poškodovanca pri izbranemu osebnemu zdravniku, dva izvoda pa osebni zdravnik posreduje območni enoti oziroma izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenje, saj gre, v primeru priznanja poškodbe pri delu, nadomestilo plače v celoti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Prijava poškodbe s strani delodajalca in potrditev pri zdravniku pomeni, da je delavec upravičen do izplačila 100% nadomestila za čas bolniške iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (29. in 31. člen ZZVZZ).

Dopustnost obdelave osebnih podatkov delavca s strani delodajalca je potrebno presojati tudi z vidika delovnopravne zakonodaje, torej z vidika Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07; v nadaljevanju ZDR). ZDR v prvem odstavku 46. člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

Pooblaščenec zaključuje, da ni našel zakonske podlage, ki bi določala, da delodajalec lahko od delavca, v primeru poškodbe pri delu, zahteva vpogled v zdravstveno dokumentacijo oz. v izvide, iz katerih izhaja, da je do poškodbe resnično prišlo pri izvajanju delovnih obveznosti. Prav tako pa Pooblaščenec ni mogel ugotoviti, zakaj bi bili ti podatki potrebni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec namreč, v kolikor za pridobivanje in zbiranje osebnih podatkov delavcev nima zakonske podlage, ne sme obdelovati osebnih podatkov zaposlenega, če ne dokaže, da je takšna obdelava potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Prijava poškodbe pri delu (obrazec ER8), že vsebuje ugotovitev delodajalca, da je do nje prišlo na delovnem mestu (na službeni poti oz. na pozi na/z dela). Po ZVZD-1 je nezgoda pri delu nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca. Te okoliščine je mogoče ugotavljati povsem laično. Delodajalec pa nima znanj, ki bi mu omogočala strokovno oceno o tem, ali narava poškodbe (zdravstveno stanje) delavca dejansko izhaja iz škodnega dogodka.

Pooblaščenec še dodaja, da je za odločitev o tem ali v konkretnem primeru dejansko gre za poškodbo pri delu ali ne oz. na koncu prepuščena pristojnemu sodišču.


Prijazen pozdrav,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka