Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 02.01.2012
Naslov: Posredovanje osebnih podatkov strank inšpekcijskim službam
Številka: 0712-1/2011/3523
Vsebina: Upravni postopki
Pravni akt: Mnenje

Prejeli smo vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje v zvezi s posredovanjem osebnih podatkov strank inšpekcijskim službam. Ukvarjate se s spletno ali TV prodajo, kjer navajate tudi mnenja strank, ki so izdelek preizkusile in bile z njim zadovoljne. Takšnih izjav ni lahko pridobiti in v večini stranke dovolijo objavo le z imenom in krajem bivanja. Zaplete pa se, ko razne inšpekcijske službe (predvsem tržna) od vas zahtevajo podatke o teh strankah, da preverijo resničnost izjav. Menite, da bi s tem zlorabili zaupanje stranke in kršili veljavno zakonodajo. Zato nas prosite za mnenje o tem, kaj storiti, ko inšpekcije od vas zahtevajo takšne podatke.

Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena ZVOP-1 ter  2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:


Pristojne inšpekcijske službe lahko v okviru postopka inšpekcijskega nadzora pridobivajo tiste osebne podatke, ki jih potrebujejo za izvedbo samega postopka in ugotovitev dejanskega stanja. Če torej TIRS uvede postopek inšpekcijskega nadzora, v katerem ugotavlja, ali je šlo za zavajajoče oglaševanje, lahko to stori le s preverjanjem obstoja strank, ki naj bi dale izjave o izdelku, in s preverjanjem, ali so bile te izjave resnično podane. V takšnem primeru ima pristojni inšpektor TIRS pravno podlago za obdelavo podatkov teh posameznikov v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru.


O b r a z l o ž i t e v:


Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor spadajo tudi inšpektorati in inšpekcije) določa prvi odstavek 9. člena ZVOP-1, po katerem se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Izjemoma pa se po določbah 4. odstavka 9. člena lahko v javnem sektorju obdelujejo tudi tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

Zakon, ki v konkretnem primeru predstavlja pravno podlago iz prvega odstavka 9. člena ZVOP-1, je Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 43/07 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZIN), ki v 19. členu opredeljuje pooblastila inšpektorja v postopku inšpekcijskega nadzora. Med pooblastili našteva tudi pravico inšpektorja, ki pri fizični ali pravni osebi, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, da brezplačno pridobi in uporablja osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca in ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora, pregleda poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo zasebnikov, zasliši stranke in priče v upravnem postopku ter opravi druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora. Pravne in fizične osebe, zoper katere se ne vodi inšpekcijski postopek, in ki razpolagajo z morebitnimi dokazi oziroma drugimi podatki, potrebnimi za izvedbo inšpekcijskega nadzora, morajo na zahtevo inšpektorja posredovati dokaze in druge podatke oziroma morajo omogočiti zaslišanje prič za pridobitev teh dokazov ali drugih podatkov najkasneje v treh dneh od prejema njegove zahteve. Glede na prvi odstavek 38. člena ZIN se z globo 1.500 EUR kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne posreduje dokazov in drugih podatkov oziroma ne omogoči zaslišanja prič najkasneje v treh dneh od prejema zahteve inšpektorja.

Tržni inšpektorat RS (TIRS) je med drugim pristojen tudi za nadzor nad določbami Zakona o varstvu potrošnikov (Ur. l. RS, št. 20/98 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVPot) in Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (Ur. l. RS, št. 53/07, v nadaljevanju ZVPNPP). Oba navedena zakona urejata tudi oglaševanje izdelkov in storitev, in prepovedujeta zavajajoče oglaševanje, kamor bi po mnenju Pooblaščenca sodilo tudi trženje z lažnimi oz. izmišljenimi izjavami strank (izmišljenih strank). Če torej TIRS v okviru postopka inšpekcijskega nadzora želi ugotoviti, ali je šlo za zavajajoče oglaševanje, to lahko stori le tako, da te izjave preveri. Zato Pooblaščenec meni, da v takem primeru pristojni inšpektor TIRS ima pravno podlago za pridobivanje osebnih podatkov strank, ki naj bi dale takšno izjavo. Enako velja tudi v drugih primerih, kadar pristojne inšpekcijske službe izvajajo postopke inšpekcijskega nadzora v skladu s svojimi zakonsko določenimi pooblastili.

S spoštovanjem,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka