Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 24.11.2011
Naslov: Osebni podatki pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
Številka: 0712-1/2011/3246
Vsebina: Upravni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 21.11.2011 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da se vaše vprašanje nanaša na novo vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Imate namreč pripombo na naslednje vprašanje:" Ali imate vi in/ali katera izmed oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, dohodke, prihranke ali premoženje, ki ni razvidno iz uradnih evidenc (npr. življenjsko zavarovanje, itd...)? Ali ni življenjsko zavarovanje stvar vsakega posameznika? Zanima vas, ali vam kakšen zakon zapoveduje, da morate odgovoriti na to vprašanje?


Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.


Pooblaščenec meni, da določbe ZUPJS dajejo zadostno pravno podlago, da se lahko zbirajo podatki (tudi podatki o življenjskih zavarovanjih) o premoženju oziroma o materialnem položaju vlagatelja vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja. Ti podatki so potrebni za ugotovitev dejanskega stanja – materialnega položaja posameznika, ki ga upravičuje (ali pa ne) do prejema različnih socialnih transferov iz naslova javnih sredstev.



O b r a z l o ž i t e v:


ZVOP-1 je sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Posamezna področja oziroma dejavnosti pa so posebej normirana v področnih zakonih, ki so v razmerju do ZVOP-1 specialni zakoni.

Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila in ne nazadnje pa tudi številka stanovanja), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Pravice iz javnih sredstev ureja Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur.l. RS, št. 62/2010, 40/2011; v nadaljevanju ZUPJS). 1. člen ZUPJS določa, da ta zakon določa vrste denarnih prejemkov, subvencij in plačil (v nadaljnjem besedilu: pravica iz javnih sredstev), o katerih se odloča po tem zakonu, meje dohodkov, ki se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so odvisne od materialnega položaja, enoten način ugotavljanja materialnega položaja, višino določenih pravic iz javnih sredstev in postopek njihovega uveljavljanja.
49. člen ZUPJS pa določa, da se za potrebe odločanja o pravicah iz javnih sredstev, načrtovanje politike povečevanja socialne vključenosti, spremljanje stanja ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene vodi informatizirana zbirka podatkov, ki zajema pravice iz javnih sredstev (v nadaljevanju: centralna zbirka podatkov).
Centralna zbirka podatkov vsebuje naslednje zbirke podatke o:

  • otroških dodatkih;
  • denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku;
  • državnih štipendijah;
  • znižanih plačilih vrtca;
  • subvencijah malice za učence in dijake;
  • subvencijah kosila za učence;
  • subvencijah najemnine;
  • subvencijah prevozov dijakov in študentov;
  • oprostitvah plačil socialnovarstvenih storitev in prispevkih k plačilom družinskega pomočnika;
  • pravicah do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev;
  • pravicah do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
  • Zbirke podatkov iz prejšnjega odstavka vsebujejo naslednje podatke osebe in njenega zakonitega zastopnika:
  • osebno ime;
  • EMŠO;
  • številko, datum izdaje in čas veljavnosti dovoljenja za prebivanje tujca;
  • stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji;
  • podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (število družinskih članov, podatek, ali gre za enostarševsko družino ali dvostarševsko družino, razmerje do vlagatelja);
  • podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske skupnosti (zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, registrirana istospolna partnerska skupnost);
  • podatke o statusu (podatek, ali se šola, podatek o zaposlitvi oziroma brezposelnosti, podatek o upokojitvi);
  • podatke, katere dohodke iz 12. člena tega zakona ima in v kateri višini;
  • podatke, katero premoženje iz 17. člena tega zakona ima in v kateri vrednosti;
  • podatke o višini prejemkov iz 5. člena tega zakona oziroma subvencij oziroma plačil iz 6. člena tega zakona;
  •  podatek o številki odločbe.
  • 17. člen ZUPJS pa nadalje pravi, da se v premoženje osebe, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic šteje:
  • nepremično premoženje;
  • osebna in druga vozila;
  • vodna plovila;
  • lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug;
  • vrednostni papirji;
  • denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena tega zakona, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika;
  • drugo premično premoženje.

V dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic, pa se štejejo dohodki in prejemki vseh oseb, in sicer med drugim tudi rente iz življenjskega zavarovanja po zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
Pooblaščenec je tako mnenja, da določbe ZUPJS dajejo zadostno pravno podlago, da se lahko zbirajo podatki o premoženju oziroma o materialnem položaju vlagatelja vloge za uveljavljanje vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja.
V zaključku pa vas Pooblaščenec še opozarja, da mora biti vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev izpolnjena v celoti, v kolikor namreč ni izpolnjena v celoti,  je center za socialno delo (CSD) ne sme obravnavati. Šteje se, da je vloga vložena šele takrat, ko je pravilno izpolnjena prispela na center za socialno delo.


Prijazen pozdrav,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka