Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 03.04.2011
Naslov: Možnost nerazkritja zamolčanja podatkov pacientu
Številka: 0712-66/2011/2
Vsebina:
Pravni akt: Mnenje

V dopisu navajate, da Odbor za pravno etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije (odbor) pogosto prejme vprašanja glede vročitve zdravstvene dokumentacije pacientom in njihovim pooblaščencem. Zadeva vročanja je dobro opredeljena v Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP); problemi pa se občasno pojavijo pri psihiatričnih bolnikih, ki imajo kronične in hujše oblike duševnih bolezni. V redkih primerih imajo psihiatri v ločeni zdravstveni dokumentaciji zavedene razloge za zamolčanje in pridržanje medicinske dokumentacije. Večkrat se zgodi, da v dopisu, ki ga posredujejo odboru z dejstvi obrazložijo, da bi posredovanje celotne specialistične dokumentacije povzročilo zdravstveno škodo. Pri tem opisujejo okoliščine, ki so podlaga njihovih odločitev (stalna prisotnost psihotične dezintegracije, nanašalnost, paranoidnost, hude konverzivne osebnostne motnje).
Prosite za pojasnilo, kako naj zdravnik, ki presodi, da bi bilo pacientu, ki v skladu z 41. členom ZPacP zahteva seznanitev s svojo zdravstveno dokumentacijo, potrebno zamolčati podatke o njegovem zdravstvenem stanju, uporabi možnost iz 22. člena ZPacP, ne da bi ob tem hkrati pacienta še bolj vznemiril (s tem, ko bi mu pojasnil, da bo podatke zamolčal, zato da mu ne bi povzročil resne zdravstvene škode) oziroma kršil 41. člena ZPacP.


V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja in na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št 113/05 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.


Kadar bo zdravnik uporabil možnost t.i. obzirnega molka, bo razloge za zamolčanje določenih podatkov o bolnikovem zdravstvenem stanju ločeno dokumentiral v zdravstveni dokumentaciji. Tega dela dokumentacije ob zahtevi pacienta za vpogled v lastne osebne podatke iz enakih razlogov, zaradi katerih je uporabil obzirni molk, ne bo razkril. Če pa bo pacient izrecno zahteval, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnoma obveščen, mu zdravnik podatkov ne bo smel zamolčati. V tem primeru – v primeru izrecne zahteve po popolni obveščenosti o svojem zdravstvenem stanju in zahteve za seznanitev z lastno zdravstveno dokumentacijo, je po mnenju Pooblaščenca zdravnik dolžan omogočiti vpogled v celotno zdravstveno dokumentacijo, tudi v morebiti prej nastale zaznamke o zamolčanju – o uporabi obzirnega molka.



Informiranost pacienta o njegovem zdravstvenem stanju je nujni pogoj za uveljavitev njegove pravice dejavnega sodelovanja pri izbiri načina zdravljenja. Pacient, ki ni informiran ali ni informiran v zadostni meri, ne more dejavno sodelovati pri svojem zdravljenju, oziroma lahko odločitve sprejema v zmoti glede svojega zdravstvenega stanja.

Z uporabo t.i. obzirnega molka zdravnika (iz prvega odstavka 22. člena Zakona o pacientovih pravicah – Uradni list RS, št. 15/08; ZPacP), sme ta bolniku izjemoma zamolčati določene podatke o njegovem zdravstvenem stanju, kadar bi razodetje zdravnikovega pogleda na bolnikovo zdravstveno stanje le-temu povzročilo »resno zdravstveno škodo«. Le v primerih, ko bi zdravnik utemeljeno uporabil obzirni molk, ne bi bil odgovoren za morebitno (zdravstveno) škodo, ki bi bolniku nastala zaradi odločitve, ki je bila posledica pomanjkljivo izvedene pojasnilne dolžnosti zdravnika. Tega se mora vselej zavedati tudi zdravnik, ki se odloči ravnati po prvem odstavku 22. člena ZPacP. Poleg tega obzirnega molka ne sme uporabiti, kadar je bolnik izrecno zahteval, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnoma obveščen. Če je bolnik sposoben odločanja v svojo najboljšo zdravstveno korist in izrecno zahteva, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnoma obveščen, ga zdravnik mora obvestiti, tudi če meni, da bo bolniku zaradi obveščanja nastala zdravstvena škoda.

Kadar bo torej zdravnik utemeljeno uporabil obzirni molk (Pooblaščenec ni pristojen presojati, ali so stanja oziroma okoliščine, ki ste jih navedli kot utemeljitve za odločitve zdravnikov, res takšna, da bi dosledna izvedba pojasnilne dolžnosti bolniku povzročila resno zdravstveno škodo), bo razloge za zamolčanje določenih podatkov o bolnikovem zdravstvenem stanju ločeno dokumentiral v zdravstveni dokumentaciji. Tega dela dokumentacije ob zahtevi pacienta za vpogled v lastne osebne podatke (po 41. členu ZPacP) ne bo razkril (tako izhaja tudi iz osmega odstavka 41. člena ZPacP). Če pa bo pacient izrecno zahteval, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnoma obveščen, mu zdravnik podatkov ne bo smel zamolčati. V tem primeru – v primeru izrecne zahteve po popolni obveščenosti o svojem zdravstvenem stanju, je po mnenju Pooblaščenca zdravnik dolžan omogočiti vpogled v celotno zdravstveno dokumentacijo, tudi v morebiti prej nastale zaznamke o zamolčanju – o uporabi obzirnega molka.


S spoštovanjem,

Informacijski pooblaščenec;
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav,
pooblaščenka