Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 03.02.2011
Naslov: GPS nadzor meritev
Številka: 0712-15/2011/1
Vsebina: Moderne tehnologije
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec je 17.1.2011 prejel vaš dopis, v katerem navajate, da namerava vaše podjetje izdelati programsko aplikacijo za nadzor meritev, ki jih opravljajo izvajalci Urada za meroslovje RS. V prilogi ste razložili, da bi s to aplikacijo MIRS lahko izvajal nadzor (ne)opravljenih meritev na posameznih lokacijah. Tak nadzor bi zajemal tudi določanje geografske lokacije posamezne meritve s pomočjo GPS. Zanima vas, ali je uporaba GPS v tem primeru dopustna z vidika ZVOP-1.

 

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Tehnologija GPS sama po sebi ni problematična, lahko pa je z vidika varovanja osebnih podatkov problematična njena uporaba.

V vašem primeru naj bi se s pomočjo GPS nadziralo lokacije izvajanja posameznih meritev. Iz tega je mogoče sklepati, da gre torej le za nadzor fiksnih lokacij, ne pa posameznikov, ki izvajajo te meritve. Če pri tem ne prihaja do obdelave osebnih podatkov, tak nadzor s pomočjo GPS z vidika ZVOP-1 ni problematičen.

Kolikor pa se pri nadzoru izvajanja meritev obdelujejo tudi osebni podatki delavcev (posameznikov – ne glede na to, da gre za delavce izvajalca in ne MIRS), je treba najprej ugotoviti, ali je takšna obdelava osebnih podatkov posameznikov – delavcev izvajalca sploh potrebna in primerna. Tehnologijo GPS je za obdelavo osebnih podatkov delavcev po mnenju Pooblaščenca, dopustno uporabiti le, kadar istega namena, zaradi katerega se uvede nadzor z GPS, ni mogoče doseči z milejšimi ukrepi, ki ne posegajo v zasebnost, svobodo gibanja in dostojanstvo posameznikov.


Tehnologija GPS (Global Positioning System) temelji na satelitski navigaciji, ki se uporablja za določanje natančnega položaja določenega objekta na zemeljski površini. Sam GPS kot tehnologija ni problematičen, lahko pa predstavlja težavo z vidika varstva osebnih podatkov.

Uvodoma je potrebno poudariti, da je uporaba GPS sistemov z vidika ZVOP-1 problematična le tedaj, če gre za obdelavo (zbiranje, posredovanje, vpogled, idr.) osebnih podatkov. Te podatke zakon opredeljuje kot katerekoli podatke, ki se nanašajo na posameznika, ne glede na obliko, v kateri so izraženi.

V dopisu ste pojasnili, da se vaše podjetje ukvarja z razvojem programske opreme za nadzor izvajalcev zakonsko določenih meroslovnih postopkov. V tem primeru naj bi Urad za meroslovje RS (MIRS) vaš programski izdelek prepoznal kot pomemben pripomoček pri nadzoru nad izvajanjem zakonsko predpisanih meritev, ki naj bi jih za MIRS izvajala različna podjetja. Dodali ste, da naj bi aplikacija, ki jo razvijate, ob zaključku projekta postala last MIRS, ki je tudi edini akter (izvajalec) nadzora nad posameznimi izvajalci meritev. Pojasnili ste, da naj bi v tem primeru izvajalec meritve na mestu izvedbe meritve v programski modul vnesel relevantne podatke (na primer tlak, temperaturo, maso), ki bi vključevali tudi geografsko pozicijo (s pomočjo GPS tehnologije) merilne naprave in fotografijo merila z enoznačno identifikacijo. Inšpektorji na MIRS naj bi na ta način v svojem nadzornem sistemu v trenutku videli ali overjanje meril na posameznih lokacijah dejansko poteka. Nadzorniki bi se lahko odločili za podrobnejši nadzor posamezne izvedbe meritve, in sicer tako, da bi v realnem času spremljali potek izvedbe overitve na oddaljeni lokaciji. Vsak vnos podatkov s strani izvajalca meritve v nadzorni modul bi bil v tistem trenutku viden tudi inšpektorjem na MIRS.

V telefonskem pogovoru ste nadalje pojasnili, da v primeru izvajanja meritev ne gre za zajem osebnih podatkov, pač pa za zajem podatkov, ki se nanašajo na postopke merjenja (npr. temperatura, masa, tlak). Dodali ste, da naj bi bilo spremljanje lokacije izvajanja meritve s pomočjo GPS vezano na posamezno (eno) fiksno geografsko lokacijo, razen tega pa naj bi ga aktiviral šele izvajalec meritve.

Iz zapisanega je mogoče sklepati, da se v tem primeru nadzor s pomočjo GPS ne bi nanašal na konkretno osebo oziroma osebe, pač pa le na kraj izvajanja meritve. Namen takšnega geografskega nadzora torej naj ne bi bil spremljanje zaposlenih (izvajalcev) na splošno, pač pa zgolj spremljanje poteka meritev na posameznih krajih.

V tem primeru je vprašljivo, če sploh gre za problem obdelave osebnih podatkov. Kolikor se osebni podatki pri takšnem nadzoru ne obdelujejo, zadeva z vidika ZVOP-1 ni sporna in ne predstavlja posega v delavčevo zasebnost.

Po drugi strani pa obstaja možnost, da bo med zbranimi podatki tudi osebni podatek o fizični osebi, ki bo izvajala meritev. Če se bo tak podatek hranil v kakršnikoli zbirki, gre seveda za obdelavo osebnih podatkov, ki jo ureja ZVOP-1. V tem primeru bi bilo treba najprej ugotoviti, ali je takšna obdelava osebnih podatkov posameznikov (četudi gre za zaposlene pri izvajalcu in ne pri MIRS) sploh potrebna in primerna. Tehnologijo GPS je za obdelavo osebnih podatkov delavcev po mnenju Pooblaščenca, dopustno uporabiti le, kadar istega namena, zaradi katerega se uvede nadzor z GPS, ni mogoče doseči z milejšimi ukrepi, ki ne posegajo v zasebnost, svobodo gibanja in dostojanstvo posameznikov.



Prijazen pozdrav,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka