Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 13.01.2006
Naslov: Objava slik mestnih redarjev
Številka: 751-01-8/2005
Vsebina: Telekomunikacije in pošta
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani!

 

Prejeli smo vaš odstopljeni dopis, z dne 17.03.2005.

 

Uvodoma vas obveščamo, da se je Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov konec leta 2005 priključil novemu državnemu organu - Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju Pooblaščenec). V teh dneh intenzivno rešujemo njihove nerešene primere. Obenem se vam iskreno opravičujemo za zamudo.

 

Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. in 18. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:

 

- kakšno je naše mnenje glede fotografij mestnih redarjev za objavo v tedniku.

 

ZVOP-1 v 1. odst. 8. členu določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V 2. odst. pa 8. člen določa, da mora biti namen obdelave določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

 

Fotografija je skupek dokaj popolnih in natančnih lastnosti posameznika, saj gre za nosilec, ki je nekakšna tehnična preslikava lastnosti posameznika na nek medij, fotografski papir. Fotografija vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da se da posameznika z njimi  natančno in nedvoumno določiti.

 

Do enakega zaključka je Pooblaščenec prišel tudi v postopku implementacije ZVOP-1 na opisani dejanski stan. Že navedeni 8. člen ZVOP-1 dopušča obdelavo osebnih podatkov le na podlagi zakona ali osebne privolitve posameznika. Glede na to da, kot je mogoče povzeti po vaših navedbah, noben zakon eksplicitno ne omogoča fotografiranja redarjev, ti pa so fotografiranje tudi zavrnili, Pooblaščenec meni, da ni pravne podlage za njihove fotografiranje.

 

Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) je v zadevi Van Hannover v. Nemčija med drugim določilo 3 kategorije javnih osebnosti, ki so upravičene pričakovati različen obseg varstva zasebnosti:

- javne osebnosti "par excellence" (najbolj znane in izpostavljene osebe) – najožji krog varstva zasebnosti;

- relativne javne osebnosti (manj znane, a »javne« osebe);

- ostali posamezniki – najširši krog varstva zasebnosti (ostali posamezniki).

Glede na vaše podatke, Pooblaščenec ugotavlja, da so redarji javne osebnosti, ki sodijo v 2. od treh navedenih skupin, torej v skupino relativnih javnih osebnosti. »Javnost« nanje razteza 1. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZJU), ki določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju.

 

V skladu z zgoraj zapisanim Pooblaščenec zaključuje, da se morajo javni uslužbenci, med katere sodijo tudi mestni redarji, v času opravljanja javne službe zavedati, da imajo zaradi ZJU, pa tudi zaradi Zakona o dostopu do informacija javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) – skladno tudi z dosedanjo prakso Pooblaščenca – manjši obseg zasebnosti kot ga imajo drugi posamezniki. Pod drobnogledom javnosti so javni uslužbenci vselej, ko opravljajo svoje delo, predvsem pa njihovi izdelki – v konkretnem primeru obvestila, odločbe,… o kazni. Vendarle Pooblaščenec opozarja, da noben veljavni zakon ne določa, da se javni uslužbenec mora fotografirati. Fotografija, v skladu z zgornjim opisom, o posamezniku razkrije bistveno več podatkov, kot jih javnost potrebuje za nadzor dela javnega uslužbenca. Do takšnega zaključka je Pooblaščenec prišel predvsem ob upoštevanju načela sorazmernosti, kot ga določa 3. člen ZVOP-1 in po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Seveda pa v določenih primerih lahko specialnejši predpis predpiše drugačne pogoje (npr. javni uslužbenec kot priča ali obdolženec na sodišču, v primeru, ko je Vrhovno sodišče dovolilo snemanje in slikanje po Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 96/04, uradno prečiščeno besedilo 2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZKP) in Sodnem redu (Uradni list RS, št. 17/95, s spremembami in dopolnitvami).

 

Pooblaščenec opozarja tudi na smiselno povzemanje sodbe ESČP, ki je v navedeni sodbi med drugim zapisalo, da četudi obstaja javni interes, kot je na primer interes revije po objavi takšnih fotografij, mora ta pravica priznavati tudi pravico do učinkovite zaščite zasebnega življenja. Posameznik mora imeti zakonito pričakovanje varstva zasebnega življenja.

 

Ena od nalog mestnih redarjev je kaznovanje kršiteljev cestno-prometnih predpisov in aktov Mestne občine Ljubljana. Redarji torej opravljajo tudi kaznovalno funkcijo. Objava njihovih fotografij bi vsem morebitnim kaznovanim kršiteljem izdala natančno identiteto posameznika, kar bi v skrajnem primeru lahko pomenilo tudi, da je lahko ogrožena posameznikova integriteta, v smislu napadov na redarje. Tudi s tega vidika je Pooblaščenec ob upoštevanju načela sorazmernosti zaključil, da je mestni redar upravičen pričakovati učinkovito zaščito pravice do zasebnosti.

 

Sklepno mnenje

Glede na vse zapisano je Pooblaščenec sprejel mnenje, da bi bili fotografiranje in objava fotografij redarjev, predvsem zato, ker se sami z objavo niso strinjali, prekomerna, nepotrebna in s tem tudi nezakonita.

 

 

S spoštovanjem,

Informacijski pooblaščenec

Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.

pooblaščenka