Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 21.12.2010
Naslov: Zagotavljanje interpretacije zdravstvene dokumentacije umrlega in obravnava večkratnih zahtev za seznanitev
Številka: 0712-2/2010
Vsebina:
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec je dne 17. 12. 2010 prejel vaše pojasnilo, da ste kot izvajalec zdravstvenih storitev sinu umrlega pacienta v skladu z Zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP) posredovali kopije pacientove zdravstvene dokumentacije. Kasneje se je prosilec ponovno obrnil na kliniko s prošnjo, da mu podate pojasnila o vsebini zdravstvene dokumentacije in postopkih zdravstvene oskrbe, ter s prošnjo, da mu sporočite podatke o uporabi zdravstvene dokumentacije za znanstveno-raziskovalne namene. Tudi na to zahtevo ste mu odgovorili. Sedaj pa se je ponovno obrnil na vas s prošnjo, da mu omogočite preslikavo že posredovane zdravstvene dokumentacije še z digitalno tehnologijo (kar bi opravil sam v prostorih klinike pod nadzorom zaposlenega).

Glede na navedeno vas zanima:

  • Ali je izvajalec zdravstvenih storitev dolžan svojcem umrlega pacienta zagotavljati tudi interpretacijo vsebine zdravstvene dokumentacije in pojasnila o poteku oziroma načinu zdravljenja?
  • Ali je izvajalec zdravstvenih storitev dolžan upravičenemu prosilcu omogočiti še digitalno preslikavo zdravstvene dokumentacije, ki jo je že prejel v obliki fotokopij?


Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.



1. Izvajalec zdravstvenih storitev - v okviru obveznosti po drugem odstavku 42. člena Zakona o pacientovih pravicah (»seznanitev z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti«), ni dolžan:
- zagotavljati razlage oziroma interpretacije o vsebini zdravstvene dokumentacije in pojasnil o poteku ter načinu zdravljenja,
- zagotoviti seznanitve v drugi (dodatni) obliki (načinu), če se po prvotni seznanitvi v obliki prejema fotokopij, vsebina zdravstvene dokumentacije ni spremenila.

2. V primeru zavrnitve zahteve po drugi alineji prejšnje točke ima prosilec pravico do pritožbe.

3. V obeh primerih se je izvajalec v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe dolžan odzvati na dopis prosilca, in sicer na podlagi Uredbe o poslovanju z uporabniki v javnem zdravstvu.

4. Neodvisno od pravila iz prve alineje 1. točke je izvajalec (pri katerem je pacient umrl) na podlagi devetega odstavka 45. člena ZPacP dolžan pacientove ožje družinske člane obvestiti o vzroku smrti, kar vključuje tudi osnovna pojasnila o poteku zdravljenja oziroma poteku bolezni (epikriza).



O b r a z l o ž i t e v:

1. Določba drugega odstavka 42. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) govori le o pravici do seznanitve, ne pa tudi o oblikah (načinih), v katerih se seznanitev kot generični pojem uresničuje. Kljub temu oziroma ravno zaradi tega je treba pojem seznanitev razumeti v smislu seznanitve, kot jo določa 41. člen ZPacP (oba člena se namreč nahajata v istem poglavju št. 12 »pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo« ter uporabljata enak izraz, oblike seznanitve pa so zaradi poenostavitve opisane le v prvem odstavku 41. člena). Ta določa možnost vpogleda, prepisa in zagotovitve reprodukcij (npr. fotokopiranje). To pomeni, da lahko upravičenec izbira obliko seznanitve (npr. namesto standardnega fotokopiranja izvede vpogled s fotografiranjem).

Navedeno navezovanje na 41. člen ZPacP velja le za interpretacijo pojma »seznanitev«, medtem ko ni nobenega razloga in podlage za smiselno sklicevanje na druge določbe 41. člena. Tako tudi ne velja, da je zahtevo mogoče vložiti največ dvakrat mesečno (tretji odstavek 41. člena). Pravica do seznanitve po drugem odstavku 42. člena se ob nespremenjenem dejanskem stanju lahko uveljavlja enkrat. Upravičenec nima toliko pravic do seznanitve, kot ima na voljo oblik seznanitve, ampak gre za enovito pravico, pri uresničevanju katere ima na voljo enkratno izbirno upravičenje glede oblike seznanitve. Če je bilo zahtevi upravičenca ugodeno (pozitivno odločeno) in so mu bile izročene fotokopije zdravstvene dokumentacije, je s tem njegova pravica izčrpana, zaradi česar upravičenec ne more ponovno zahtevati seznanitve v enaki ali drugi obliki (npr. vpogled). Enak princip je z zakonom (129. člen ZUP) uveljavljen v upravnem procesnem pravu (prepoved ponovnega odločanja o isti zadevi). Razumljivo je, da obravnavana omejitev ne velja:
-    če se je upravičenec prvotno seznanil le z delom razpoložljive dokumentacije, kasneje pa zahteva še seznanitve s preostalim delom ali
-    če se je v času od prve seznanitve spremenilo stanje zdravstvene dokumentacije (npr. izvedene so bile spremembe zapisov, v dokumentaciji so nastali novi zapisi ali so bili vanjo vloženi novi dokumenti) ali
-    če je bila prvotna zahteva upravičenca zavrnjena.

Iz zgornjih navedb lahko sklenemo, da se lahko v konkretnem primeru upravičenčevo zahtevo za ponovno seznanitev s pisnim odgovorom zavrne (ob uporabi ZUP se tako zahtevo na podlagi prvega odstavka129. člena zavrže). Zoper zavrnilni odgovor (sklep o zavrženju) ima upravičenec možnost vložitve pritožbe, za reševanje katere je pristojen Informacijski pooblaščenec (peti odstavek 42. člena ZPacP).

Ne glede na zgornje stališče priporočamo, da upravljavci večkratnim zahtevam vendarle ugodijo, če to narekujejo posebne okoliščine (npr. upravičenec je prvotne kopije izgubil ali so bile nenamerno uničene, upravičenec je izkazal, da nujno potrebuje vpogled v originalne zapise, upravičenec je izkazal, da so pridobljene kopije neuporabne zaradi nekakovostne reprodukcije).

2. ZPacP v 42. členu ne predvideva obveznosti izvajalca, da bi upravičencu glede vsebine zdravstvene dokumentacije podajal dodatno razlago (interpretacijo, mnenje, tolmačenje izrazov ipd.) ali druga pojasnila v zvezi z zdravstveno oskrbo, pač pa izvajalcu nalaga zgolj obveznost, da upravičencu omogoči seznanitev z (golimi) dokumenti v papirni ali e-obliki. Taka dolžnost izvajalca – v okviru obravnave pravice svojcev do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo umrlega po 42. členu ZPacP, tudi ne izhaja iz drugih določb ZPacP ali ZVOP-1. Obveščanje svojcev po 45. členu ZPacP ni del pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo umrlega, zato ga je treba obravnavati ločeno.  

3. Glede ostalih vprašanj (obveznost odzivanja na dopise, obveščanje svojcev o smrti pacienta ipd.) je Informacijski pooblaščenec že izdal več mnenj, ki so dostopna na spletni strani www.ip-rs.si.


Lepo vas pozdravljamo,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka