Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 02.12.2010
Naslov: Posredovanje podatka o nalezljivi bolezni posameznika tretjim osebam
Številka: 0712–540/2010/2
Vsebina:
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 24.11.2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da nevladna organizacija v okviru enega izmed svojih humanitarnih programov sodeluje in nudi pomoč tujemu državljanu, staremu skoraj 19 let, ki je v Sloveniji prosilec za mednarodno zaščito. V zvezi s primerom, organizacija svoje sodelovanje razširi tudi na skupino ljudi (družin), ki fantu ponudijo tudi občasno bivanje na lastnem domu, skupna kosila. Zaradi določenih simptomov in na željo fanta, je bil sprožen postopek ugotavljanja možnosti okužbe s katero od prenosljivih bolezni. Po določenem času in po več testiranjih je ugotovljeno, da je fant okužen s hepatitisom B. Na vprašanje organizacije, ali je potrebno o zdravstvenem stanju obveščati kogarkoli, zdravniki odgovorijo, da ne. Fant prejme informacije o možnostih prenosa bolezni ter navodila o varnostnih ukrepih, ki jih je potrebno upoštevati tudi v odnosih z drugimi osebami. Nevladna organizacija fantu zada nalogo, da informacijo preda trem družinam, ki imajo majhne otroke in s katerimi je fant pogosteje v stiku oziroma pri njih občasno biva. Fant se z informiranjem ne strinja (strogo nasprotuje) in pozneje postane evidentno, da je svoje zdravstveno stanje razkril samo eni družini.
Zanima vas:
1. Ali bi nevladna organizacija bila dolžna o okužbi polnoletnega fanta komurkoli poročati, brez njegovega pristanka – družinam, dijaškemu domu, šoli?
2. Če fant kljub seznanjenosti z lastno okužbo, z neodgovornim vedenjem - namerno ali nenamerno okuži drugo osebo, kdo v tem primeru nosi odgovornost - fant sam ali tudi nevladna organizacija, ki s fantom sodeluje?
3. Če nevladna organizacija pridobi informacijo, da obstaja možnost, da je fant okužil drugo osebo, ali je organizacija to drugo osebo dolžna poiskati in opozoriti na možnost okužbe?
4. V primeru, da je posredovanje informacij o okužbah tudi soodgovornost organizatorja pomoči, (nevladna organizacija), se vam zastavlja naslednje vprašanje: Katere so tiste vrste okužb in bolezni, pri katerih je nevladna organizacija ob sodelovanju z okuženim in drugimi akterji (dijaški dom, družine, šola…), dolžna sodelujoče opozoriti na nevarnost prenosa okužbe.
5. Kako je glede zdravstvenega stanja uporabnikov programov nevladne organizacije, potrebno pristopiti k drugim osebam, ki se vključijo v posredovanje pomoči?
6. Kako mora nevladna organizacija v primeru okužbe enega uporabnika urediti sobivanje v varnem prostoru z drugimi uporabniki, ki niso okuženi?


Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Podatek o zdravstvenem stanju posameznika šteje po določbah ZVOP-1 za občutljiv osebni podatek. Njegova obdelava (tudi razkritje oziroma posredovanje tretjim) je dopustna le pod pogoji iz 13. Člena ZVOP-1.

Zakonsko podlago za razkritje zdravstvenega stanja posameznika tretjim imajo na podlagi ZPacP  zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci. Ti so praviloma dolžni varovati vse informacije o zdravstvenem stanju posameznika in jih brez pravne podlage ne smejo sporočati tretjim osebam. Informacije o zdravstvenem stanju pacienta pa lahko sporočijo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZPacP, če presodijo, da je to nujno potrebno za varovanje življenja ali preprečitev hudega poslabšanja zdravja drugih oseb.
Pooblaščenec meni, da bi društvo Ključ zdravstvene občutljive osebne podatke lahko posredovalo le na podlagi osebne privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Ker iz vašega elektronskega sporočila izhaja, da posameznikove privolitve ne posedujete, podatkov ne smete posredovati tretjim osebam.

Postavljeno diagnozo o nalezljivi bolezni mora zdravnik takoj sporočiti pristojnemu zavodu za zdravstveno varstvo. Prav tako pa je tudi zdravnik tisti, ki mora sporočiti informacijo o zdravstvenem stanju pacienta, če oceni, da je to nujno potrebno za varovanje življenja ali preprečitev hudega poslabšanja zdravja drugih oseb.




O b r a z l o ž i t e v:

Po določbi 5. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/06 in 58/09, v nadaljevanju ZDru-1) so društva pravne osebe zasebnega prava, pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov na področju zasebnega sektorja pa so podrobneje razdelane v 10. členu ZVOP-1. Prvi odstavek 10. člena ZVOP-1 določa da se osebni podati v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.

Za t.i. občutljive osebne podatke velja posebna ureditev njihove obdelave. Ti podatki so v 6. členu definirani kot podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške; občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin.
Glede na določbe 13. člena, se občutljivi osebni podatki lahko obdelujejo le v naslednjih primerih:
1. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
2. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
3. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz 1. točke tega člena;
4. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
5. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
6. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
7. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
8. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.

Pooblaščencu ni znana nobena zakonska podlaga v smislu zgoraj omenjene določbe 13. člena ZVOP-1 za vaše obveščanje tretjih oseb o bolezni posameznika. za takšno postopanje ob odsotnosti njegove privolitve ni zakonske podlage.

Poleg določb ZVOP-1 so podlage za obdelavo zdravstvenih osebnih podatkov določene v nekaterih drugih zakonih, npr. Zakonu o pacientovih pravicah in Zakonu o nalezljivih boleznih.

Prvi odstavek 45. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08; v nadaljevanju: ZPacP) določa, da zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ter osebe, ki so jim zaradi narave njihovega dela podatki dosegljivi, so dolžni kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega poklica ali dela zvedo o pacientu, zlasti informacije o njegovem zdravstvenem stanju, njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb.

Tretji odstavek istega člena nadalje določa, da lahko zdravnik sporoči informacije o zdravstvenem stanju pacienta, če je to nujno potrebno za varovanje življenja ali preprečitev hudega poslabšanja zdravja drugih oseb. Zdravnik mora naznaniti sum storitve kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ter kaznivega dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, pri katerih je bil kot oškodovanec udeležen otrok.

Pooblaščenec opozarja, da so zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci dolžni varovati vse informacije o zdravstvenem stanju posameznika in jih brez pravne podlage ne smejo sporočati tretjim osebam. Informacije o zdravstvenem stanju pacienta bi vam zdravnik lahko sporočil na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZPacP, če je bilo to nujno potrebno za varovanje življenja ali preprečitev hudega poslabšanja zdravja drugih oseb. Tako se Pooblaščencu postavlja vprašanje, na kakšni pravni podlagi je za podatek o zdravstvenem stanju fanta izvedelo društvo. Če je zdravnik podatek razkril, ker je ocenil, da je to nujno potrebno za varovanje življenja ali preprečitev hudega poslabšanja zdravja drugih oseb, je primerno, da oceni tudi potrebo po razkritju podatka morebitnim drugim osebam, ki se pri stiku s fantom lahko okužijo. Če zdravnik meni, da razkritje podatka ni nujno, kot izhaja tudi iz vašega vprašanja, pa se Pooblaščenec sprašuje, zakaj je podatek razkril društvu.

Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l. RS, št. 69/1995, 33/2006-UPB1; v nadaljevanju ZNB) v 14. členu natančno določa, da mora zdravnik takoj po postavljeni diagnozi oziroma sumu nalezljive bolezni prijaviti pristojnemu zavodu za zdravstveno varstvo:
-    vsak pojav nalezljive bolezni iz 8. člena tega zakona ali smrt zaradi nje;
-    vsak sum na davico, gnojni meningitis, virusno hemoragično mrzlico, kolero, kugo, ošpice, otroško paralizo, pljučni antraks in steklino;
-    vsako epidemijo ali sum na epidemijo nalezljive bolezni;
-    vsako izločanje povzročitelja trebušnega tifusa, drugih salmonel, šigel, kampilobaktra, jersinije in lamblije;
-    vsako nosilstvo virusov hepatitisa B in C, povzročiteljev aidsa in povzročiteljev malarije;
-    vsak ugriz in stik s steklo živaljo ali na steklino sumljivo živaljo.
Način prijavljanja je določen s pravilnikom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.
20. člen ZNB nadalje določa, da se morajo osebe, ki zbolijo ali za katere se sumi, da so zbolele za nalezljivo boleznijo zdraviti v skladu s pravilnikom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona v vsakem primeru, ko bi opustitev zdravljenja ogrozila zdravje drugih ljudi ali povzročila širjenje nalezljive bolezni.
Pooblaščenec zaključuje, da je zdravnik tisti, ki mora postavljeno diagnozo o nalezljivi bolezni takoj sporočiti pristojnemu zavodu za zdravstveno varstvo. Prav tako pa je tudi zdravnik tisti, ki mora sporoči informacijo o zdravstvenem stanju pacienta, če oceni, da je to nujno potrebno za varovanje življenja ali preprečitev hudega poslabšanja zdravja drugih oseb.

Glede vašega vprašanja, ki se nanaša na odgovornost, pa Pooblaščenec meni, da v kolikor zdravnik meni, da obveščanje ni potrebno, potem tudi društvo ne bi odgovarjalo za kaznivo dejanje prenašanja nalezljivih bolezni določenega v 177. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/2008 in št. 39/2009; KZ-1).


Prijazen pozdrav,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka