Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 18.05.2010
Naslov: Posredovanje zdravstvene dokumentacije zdravilcu
Številka: 0712-2/2010/736
Vsebina:
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 22. 4. 2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali vašega osebnega zdravnika zavezuje kakšen zakon ali pravilnik, da na vašo željo posreduje vašo zdravstveno dokumentacijo zdravilcu, ki ga obiskujete.

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:

Pacient ima na podlagi četrtega odstavka 45. člena ZPacP pravico, da določi komu, kdaj in katere informacije o njegovem zdravstvenem stanju sme, mora ali ne sme zdravnik sporočiti. Pri tem ni izključena možnost, da zdravnik takšno storitev zaračuna.

Pooblaščenec poudarja, da gre v tem primeru za posredovanje informacije in ne originalne zdravstvene dokumentacije.

Pacient ima na podlagi 41. člena ZPacP pravico, da ob prisotnosti zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca neovirano vpogleda in napravi prepis zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Fotokopiranje ali drugo reprodukcijo zdravstvene dokumentacije mu mora zagotoviti izvajalec zdravstvenih storitev. Prepis (kopijo) vaše zdravstvene dokumentacije, do katere ste kot pacientka upravičeni po navedeni določbi ZPacP, lahko po lastni presoji uporabite v drugih postopkih oziroma razkrijete tretjim.


O b r a z l o ž i t e v:

Po določbi 19. točke 6. člena ZVOP-1 podatki o zdravstvenem stanju posameznika spadajo med občutljive osebne podatke. Pravne podlage za obdelavo občutljivih osebnih podatkov so določene v 13. členu ZVOP-1, ki taksativno določa osem pravnih podlag, ki dopuščajo obdelavo občutljivih osebnih podatkov. Med temi podlagami je v 1. točki 13. člena ZVOP-1 določeno, da se lahko občutljivi osebni podatki obdelujejo, če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom. Pri obdelavi podatkov o zdravstvenem stanju posameznika v sistemu zdravstvenega varstva na podlagi 1. točke 13. člena ZVOP-1 je upravičenost obdelave občutljivih osebnih podatkov potrebno presojati z vidika določb Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08; v nadaljevanju: ZPacP), ki je specialni zakon za to področje.

Četrti odstavek 44. člena Zakona o pacientovih pravicah (Ur. l. RS, št. 15/08; ZPacP) določa, da je uporaba in druga obdelava pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene oskrbe dovoljena le z njegovo privolitvijo ali privolitvijo oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi. Po pacientovi smrti lahko dajo privolitev njegovi ožji družinski člani, razen če je pacient to pisno prepovedal.

Drugi odstavek 45. člena ZPacP med drugim določa, da zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca ali drugo osebo, ki so ji ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela, lahko dolžnosti varovanja informacij o zdravstvenem stanju pacienta razreši pacient oziroma druge upravičene osebe, kolikor pacient ni sposoben odločanja o samem sebi.

Poleg tega ima pacient na podlagi četrtega odstavka 45. člena ZPacP pravico pisno na obrazcu iz 27. člena tega zakona ali ustno ob navzočnosti dveh polnoletnih prič določiti, komu, kdaj in katere informacije o njegovem zdravstvenem stanju sme, mora ali ne sme zdravnik ali druga oseba, ki jo zdravnik pooblasti, sporočiti, razen če zakon določa drugače. Na tem mestu Pooblaščenec opozarja, da ni izključena možnost, da izvajalec zdravstvenih storitev pacientu takšno storitev zaračuna.

Pooblaščenec pa pri tem poudarja, da gre v vseh navedenih primerih za posredovanje informacije o zdravstvenem stanju in ne za posredovanje izvirnika zdravstvene dokumentacije. V skladu z veljavno zakonodajo je namreč za zbiranje in hrambo zdravstvene dokumentacije pooblaščen in zadolžen pacientov osebni zdravnik

Ne glede na to pa ima posameznik na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPacP pravico, da ob prisotnosti zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca neovirano vpogleda in napravi prepis zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Fotokopiranje ali drugo reprodukcijo zdravstvene dokumentacije mu mora zagotoviti izvajalec zdravstvenih storitev. Verodostojno reprodukcijo slikovne dokumentacije, ki se ne hrani v elektronski obliki, je izvajalec zdravstvenih storitev dolžan zagotoviti, če razpolaga s tehničnimi sredstvi, ki to omogočajo. Materialne stroške fotokopiranja lahko pacientu izvajalec zdravstvene storitve zaračuna v skladu s Pravilnikom o zaračunavanju stroškov pri izvrševanju pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (Uradni list RS, št. 85/07).  Najvišja dopustna višina materialnih stroškov za posredovanje ene fotokopirane strani formata A4 je tako 0,10 eura. S pridobljenimi fotokopijami oziroma prepisom zdravstvene dokumentacije lahko posameznik, na katerega se dokumentacija nanaša, prosto razpolaga in jih torej lahko odnese tudi zdravilcu.


Prijazen pozdrav,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka