Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 09.05.2010
Naslov: Spletna objava videoposnetka iz javne prireditve
Številka: 0712–2/2010/778
Vsebina: Mediji, fotografije kot OP
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 29.4.2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da na internetni strani, ki jo najdete na Googlu, ko v okence zapišete "…" vsakdo naloži vso nepotrebno navlako brez vaše vednosti. Nazadnje so to storili odgovorni študentske …, ki so vas posneli na zboru, ki ga je 27.04.2010 na trgu republike priredilo gibanje …. Zahtevali ste, od odgovornih, da to umaknejo, oni pa so vas napotili, da se zglasite pri njihovem odvetniku…. Zanima vas tudi ali je to nalaganje vsega na to stran v skladu z ustrezno zakonodajo?

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:

Pooblaščenec poudarja, da se mora vsak posameznik, ki se udeleži javne prireditve (kot nastopajoči ali pa zgolj kot gledalec) zavedati, da na takšni prireditvi obstaja večja verjetnost, da bo posnet in torej mora dopustiti to možnost.

Pooblaščenec si je ogledal posnetek vaše izjave, ki ga je na spletu objavila … in meni, da je v konkretnem primeru iz vašega nastopa mogoče sklepati, da ste izjavo pred mikrofonom in kamero dali prostovoljno. Do posnetka in objave je tako prišlo na podlagi vaše osebne privolitve (s konkludentnim dejanjem). Ob dajanju izjave pred mikrofonom in kamero lahko namreč povprečen posameznik pričakuje nadaljnjo uporabo in tudi javno objavo nastalega avdio in video posnetka. Z odločitvijo o javnem nastopanju se polje posameznikove zasebnosti v konkretnem primeru zoži. Svetujemo vam, da se pred podajanjem izjav (javnim nastopanjem) pozanimate o tem, kaj bo organizator dogodka oziroma novinar s posnetkom storil, ali, kako in kje ga bo objavil, ter se na podlagi teh informacij odločate za sodelovanje.

O b r a z l o ž i t e v:

Pooblaščenec uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Vaš primer se nanaša tudi na del širše pravice, katere meje so začrtane v 35. členu Ustave RS. Ta določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.

Najprej je treba poudariti, da se mora vsak posameznik, ki se udeleži javne prireditve (kot nastopajoči ali pa zgolj kot gledalec) zavedati, da na takšni prireditvi obstaja večja verjetnost, da bo posnet in torej mora dopustiti to možnost. Pri tem na primer na javni prireditvi načeloma ni dovoljeno snemati posameznika kot osrednji motiv videoposnetka in videoposnetek nato objaviti, dovoljeno pa je na primer posneti in objaviti videoposnetek o javnem dogodku kot takšnem. Za izključitev protipravnosti objave fotografije ali videoposnetka je najbolj enostaven način pridobitev privolitve posameznika, ki pa velja le za določeno osebo, kateri je bila privolitev dana, ter za dogovorjeni čas, način in namen objave. Pooblaščenec še pripominja, da varstvo osebnostnih pravic upodobljene osebe ni absolutno, vendar je vsakokrat treba odločiti na podlagi tehtanja pomena nasprotujočih si interesov, ki so različni od primera do primera. Posameznik lahko pravno varstvo te pravice uveljavlja pred pristojnimi sodišči.

Pooblaščenec ugotavlja, da je videoposnetek skupek dokaj popolnih in natančnih lastnosti posameznika, saj gre za nosilec, ki je nekakšna tehnična preslikava lastnosti posameznika na nek medij; videokaseto ali v primeru digitalne kamere elektronski čip. Posnetek vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da se da posameznika z njimi natančno in nedvoumno določiti.
Pri tem pa je potrebno opozoriti, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni šele, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov. Zbirko osebnih podatkov opredeljuje 5. točka 6. člena ZVOP-1 kot vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Obdelava osebnih podatkov pomeni po 3. točki 6. člena ZVOP-1 kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko.

Ker … v obravnavanem primeru sodi v zasebni sektor, je pri presojanju dopustnosti objave osebnih podatkov, katerih upravljavec je …, treba upoštevati 10. člen ZVOP-1. Po določbi prvega odstavka 10. člena ZVOP-1 se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.

Osebna privolitev posameznika je v skladu s 14. tč. 6. čl. ZVOP-1 prostovoljna izjava volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po tem zakonu; osebna privolitev posameznika je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika. Zakon torej ne zahteva pisne privolitve (npr. na posebnem obrazcu).
V konkretnem primeru bi lahko vaš nastop na javni prireditvi šteli kot konkludentno privolitev za snemanje in objavo, saj je šlo za javno razpravo pred kamero in v takem primeru je stopnja pričakovane zasebnosti nižja. Prav tako lahko posameznik, ki da izjavo pred mikrofonom in kamero pričakuje, da bo takšna izjava uporabljena in javno objavljena. V izogib podobnim situacijam Pooblaščenec svetuje, da se pred podajanjem izjav (javnim nastopanjem) pozanimate o tem, kaj bo organizator dogodka oziroma novinar s posnetkom storil, ali, kako in kje ga bo objavil, ter se na podlagi teh informacij odločate za sodelovanje,

Precedenčni primer za oris trenutnih stališč sodne prakse na tem področju je sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Von Hannover proti Nemčiji. Nemški časopisi so objavili fotografije monaške princese Caroline von Hannover in njenih otrok med nakupovanjem in športnimi aktivnostmi na javnih mestih. ESČP je razsodilo, da so časopisne hiše z objavo teh fotografij posegle v Carolinino zasebnost. Pri tem je ESČP izpostavilo, da se princesa pogosto pojavlja na javnih prireditvah, kjer imajo mediji dovolj priložnosti, da naredijo njene posnetke. Zato sodišče ni videlo potrebe, da bi princeso motili v njenem zasebnem življenju. Medije je opozorilo, da objava fotografij ni prispevala k nobeni politični ali javni razpravi (na temo princesinega izvajanja državniških dolžnosti in podobno) in da so z objavo le zadostili radovednosti bralcev v zvezi s podrobnostmi iz princesinega zasebnega življenja. ESČP je izoblikovalo tudi novo stališče, da je pri tehtanju med svobodo izražanja in varstvom zasebnosti odločilen vpliv, ki ga je imela objava informacije (v tem primeru fotografije) na stališča in razprave v splošnem interesu.


Na koncu lahko Pooblaščenec le še opozori na to, da neupravičeno slikovno snemanje (brez privolitve posameznika) lahko pomeni storitev kaznivega dejanja po 138. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/2008; KZ-1), vendar le v primeru, če bi se s snemanjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posameznika. Predlog za pregon zaradi suma nezakonitega slikovnega snemanja lahko prizadeti vloži na policiji ali pri pristojnem državnem tožilstvu.

Prav tako lahko posameznik, ki je prepričan, da se s takšnim snemanjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju OZ), od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je posamezniku s slikovnim snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda, pa lahko le-ta od povzročitelja skladno z določbami 179. in 181. člena OZ zahteva tudi odškodnino.

Prijazen pozdrav,


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka